Na razgibani trasi dolgi 273 km v okolici francoske prestolnice se je Belgijec 15 km pred ciljem odpeljal tekmecem in na koncu ciljno črto, kljub menjavi kolesa le tri km pred koncem, prečkal 1:11 minute pred srebrnim domačinom Valentinom Madouasom.
Kolesarji so se danes pognali na najdaljšo olimpijsko dirko v zgodovini. V 273 km so prekolesarili tudi 2800 višinskih metrov razlike, bronasto medaljo pa si je po ciljnem sprintu manjše skupine, v katero se je pred koncem priključil tudi najboljši Slovenec Jan Tratnik, priboril še en Francoz Christophe Laporte z zaostankom 1:16 minute.
Evenepoel je z današnjo zmago postal prvi moški v zgodovini OI, ki je dobil tako cestno dirko kot vožnjo na čas. V deževnem kronometru je Belgijec za 15 sekund ugnal Italijana Filippa Ganno in za 25 rojaka Wouta van Aerta.
Prav tako je svetovni prvak cestne dirke iz leta 2022 postal najmlajši zmagovalec olimpijske cestne dirke s 24 leti. Slavil je tudi z največjo razliko po letu 1980, takrat je Rus Sergej Suhoručenkov zmagal s skoraj tremi minutami naskoka. Za Belgijca pa je to sicer 58. profesionalna zmaga v karieri in osma v letošnji sezoni.
Slovenci so na dirki nastopili s polno kvoto štirih kolesarjev. A na startu ni bilo najboljšega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki je tik pred OI odpovedal nastop v Parizu.
Najvišje je dirko končal Tratnik, ki je ciljno črto pred Eifflovim stolpom prečkal kot osmi v času tretjeuvrščenega Laporta. Luka Mezgec je zaostal 7:23 minute in zasedel 38. mesto. Preostala Slovenca Matej Mohorič in Domen Novak nista končala dirke. Prvi je imel okoli 50 km pred ciljem tudi tehnične težave in moral menjati kolo.
Olimpijska dirka se je razživela kakšnih 90 km pred ciljem, ko je bilo v glavnini več napadov, predvsem glavnih favoritov, večkrat je tekmece testiral tudi Evenepoel. To je razredčilo glavnino, prvi zasledovalci na čelu z Belgijcem pa so kmalu ujeli še zadnjega najdalje vztrajajočega ubežnika Irca Bena Healyja.
Dobrih 20 km pred ciljem je bila glavnina znova skupaj, spredaj pa sta s 50 sekundami naskoka ostala Evenepoel in Madouas. Pet kilometrov kasneje je Evenepoel z novim napadom za sabo pustil Francoza še pred zadnjim vzponom na Montmartre in se sam odpeljal proti cilju, za njima se je vmes sicer naredila nova zasledovalna skupina.
Vendar do konca ni šlo brez drame, saj je Belgijec dobre tri km pred ciljem predrl zadnjo gumo in moral zamenjati kolo. Kljub živčnosti si je pred tem nabral dovolj veliko zalogo, da je zdržal do cilja in Belgiji priboril še drugo zlato odličje v Parizu ter na olimpijskem prestolu cestne dirke zamenjal Ekvadorca Richarda Carapaza.
