Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
21. 04. 2024 · 17:02
Deli članek:

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar posvetil veličastno zmago

Profimedia

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je zmagovalec prestižne enodnevne klasike Liege - Bastogne - Liege. To je njegova druga zmaga na tej dirki po letu 2021 in skupno šesta na največjih enodnevnih dirkah na svetu oz. spomenikih.

Po 12 mesecih se je Pogačar v belgijske Ardene vrnil v sijajni formi, ki jo kaže že celotno sezono. Slavil je na Strade Bianche, bil tretji na Milano - Sanremu, štiri etapne zmage pa je nabral tudi na poti do skupnega slavja na dirki po Kataloniji pred štirimi tedni.


Za Pogačarja je bila pot do sedme zmage v desetem dnevu na kolesu pričakovana. Dirko je ekipa emiratov v drugi polovici na poti nazaj iz Bastogna do Liegea naredila zelo zahtevno za ostale. Kot so napovedovali že njegovi tekmeci, je 25-letni slovenski as glavni napad uprizoril na klancu na Redoute (1,6 km/8,8 %) 35 km pred ciljem.

Tam si je nabral prednost 20 sekund, tudi večja skupina v ozadju pa mu ni mogla slediti. Po vsega devetih kilometrih v ospredju je imel že minuto naskoka in se po večtedenskih višinskih pripravah v španski Sierra Nevadi zanesljivo odpeljal k jubilejni 70. zmagi v karieri.

Drugo mesto je pripadlo Francozu Romainu Bardetu (DSM-firmenich PostNL) z zaostankom minute in pol, medtem ko je tretji Nizozemec Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck) zaostal dobri dve minuti.

Pogačar je drugič v karieri slavil v Liegeu, to mu je uspelo tudi leta 2021. Pred tem je bil 2020 tretji, 2022 je izpustil dirko zaradi družinskih razlogov ob smrti mame od njegove izbranke Urške Žigart, lani pa je padel in si zlomil zapestje.

"Zame je bila dirka zelo čustvena. Na kolesu sem mislil na Urškino mamo, zaradi česar smo izpustili preizkušnjo pred dvema letoma, lani pa sem tu padel in si zlomil zapestje. Zadnji dve leti sta bili tu zelo zahtevni. Dirkal sem za Urškino mamo in vesel sem, da sem lahko znova osvojil to izjemno lepo dirko," je za organizatorje po dirki dejal Pogačar.

Obenem se je Pogačar z van der Poelom izenačil na lestvici aktivnih kolesarjev z največ zmagami na spomenikih. Oba imata po šest zmag, nihče drug v karavani nima več kot dveh. Pogačar je na petih največjih klasikah slavil še po Flandriji (2023) in trikrat po Lombardiji (2021, 2022, 2023).

Na dirki je od Slovencev nastopil tudi na koncu 60. Domen Novak (+13:10), ki je v ekipi emiratov opravil ogromno dela v drugi polovici dirke in pomagal postaviti temelje za Pogačarjev kasnejši napad.

"Brez pomoči ekipe mi to ne uspelo, zato se ji moram zahvaliti. Danes ne bi mogel zmagati brez njene pomoči. Tokrat sem bil na cesti previden, ves čas sem razmišljal, da moram voziti varno, lani pa sem razmišljal, kako prihraniti energijo za zaključek," je dodal slovenski as.

"Skušal sem se ogreti, imel sem več plasti oblačil, saj je bilo zelo mrzlo. Dirkali smo močno na klancih in varno na spustih, na Redoutu pa opravili, kar smo se dogovorili. Do cilja sem nato le še trpel. To je posebna zmaga. Po dolgi dirki je priti v cilj sam z majico državnega prvaka nekaj zelo lepega," je še o pogojih in prihodu v cilj zaključil Pogačar.

Po mirnem prvem delu preizkušnje je okoli 100 km do cilja prišlo do padca, v katerem sta bila udeležena van der Poel in Pidcock. S svojima ekipama in ostalimi udeleženci v padcu sta porabila kar precej moči, da sta 30 km kasneje znova priključila glavnini.

Odločitev o zmagovalcu je nato padla na La Redoute. Tam je prav tako na čelo glavnine prišel Novak in nekaj 100 m narekoval močan ritem, Pogačar pa je napadel 34,8 km pred koncem. Na začetku mu je le za kratko lahko sledil le Carapaz, hitro pa je popustil van der Poel. Pogačar je nadaljeval v svojem ritmu, največja prednost pa je vmes narasla na dve minuti.

V ozadju je potekal le boj za drugo mesto. Številni izenačeni tekmeci so ves čas napadali eden drugega, eden od teh pa je uspel Bardetu za končno drugo mesto. Van der Poel, ki je letos dobil spomenika po Flandriji in Pariz - Roubaix, tokrat na strmih klancih ni bil kos lažjim hribolazcem in je zasedel tretje mesto po sprintu nekoliko večje skupine.