Dirka po ulicah Glasgowa je bila že od samega začetka izjemno zanimiva, napeta, polna napadov. Obljubljala je pravi spektakel, se v tem pogledu stopnjevala, Pogačar pa je bil ves čas zraven najbolj zanimivega dogajanja. Tudi ko je vse skupaj vstopilo v še bolj zanimivo in dramatično fazo, ko se je iz majhne skupine najboljših kolesarjev eden z napadom odpeljal naprej in skušal uprizoriti solo vožnjo do naslova svetovnega prvaka. Precej obsojeno na neuspeh.
Za ubežnim Italijanom Bettiolom se je namreč v zares divji dirki oblikovala sanjska zasledovalna skupinica. Pogačar, van Aert, Pedersen, van der Poel - in ves čas je bilo ob teh velemojstrih jasno, da Italijan nima pravih možnosti. Da ga bodo ujeli, pri čemer se je zdelo, da bodo v zaključku ti super zvezdniki obračunali med seboj. A ravno v trenutkih, ko so Italijana dohiteli, je na vzponu napadel van der Poel in se odpeljal naprej. Pogačar je želel loviti, toda ni imel prave podpore pri preostalih dveh in boj za zlato se je zdel odločen.
Novo poglavje drame 20 kilometrov pred ciljem, ko je na mokri cesti vodilni v ovinku padel in imel ogromno sreče, da ni poškodoval ne sebe ne kolesa. Čeprav je potreboval nekaj časa, da je nadaljeval, in je imel tudi težave s čevljem, pa zasledovalci za to očitno niso vedeli in niso napadli na pravi način. Bolj so se ukvarjali drug z drugim in van der Poel je - neverjetno - kmalu imel še večjo prednost kot pred padcem ter veličastno vozil zlatu naproti. Ostal je torej boj za preostali odličji.
In to kakšen boj. Pogačar je znal izbrati svojega nasprotnika. Na zadnjem vzponu pred zadnjim kilometrom sta po srebro spustila van Aerta, nato pa se s Pedersnom udarila za bron. Danec je bil v sprintu favorit, toda Tadej ga je pustil spredaj, Pedersen je zaključek začel zgodaj, Slovenec pa sprintal v zaveterju, čakal do zadnjega in se v zadnjih metrih mojstrsko in dramatično odpeljal po bron.
