Za slovensko kolesarsko reprezentanco se nastop na cestni dirki svetovnega prvenstva v avstralskem Wollongongu ni izšel po željah. Tudi najboljša predstavnika, Jan Tratnik in Tadej Pogačar, sta bila po 12. in 19. mestu razočarana. Tratnik, ker je bil 50 m oddaljen od srebrne kolajne, Pogačar pa, ker ni vedel, za katero mesto se bori večja skupina.
Mavričasto majico svetovnega prvaka bo v prihodnje nosil Belgijec Remco Evenepoel. Dvaindvajsetletnik je po Alfredu Bindi (1927), Eddyju Merckxu (1971, 1974) in Bernardu Hinaultu (1980) postal eden od štirih kolesarjev, ki so v eni sezoni dobili enega od spomenikov (Liege-Bastogne-Liege), tritedensko pentljo (dirka po Španiji) ter postal svetovni prvak. Srebro je pripadlo Francozu Christophu Laportu, bron pa na veselje domačih privržencev kolesarstva Michaelu Matthewsu.
Pogačar je bil pred startom eden izmed treh glavnih favoritov za zlato kolajno, na koncu pa je zasedel 19. mesto, potem ko je ciljno črto prečkal v zasledovalni skupini. Ta se je, kot je kasneje izvedel 24-letnik, borila celo za srebro. A v kaotičnem razpletu brez radijskih zvez nihče ni vedel, kje na trasi je katera od zasledovalnih skupin. "Nismo vedeli, za katero mesto se borimo. Mislil sem, da mogoče dirkamo za 'top 10'. Poskušali smo ujeti tisto skupino z Woutom Van Aertom, a nihče ni vedel, da smo se znašli v boju za kolajne. Nismo niti vedeli, kje je Jan Tratnik, kar naenkrat pa smo ga videli 100 m pred ciljem v zelenem dresu. Na koncu smo ostali praznih rok," je za RTV Slovenija po dirki dejal Pogačar.
Z razpletom je bil razočaran, saj je čutil, da bi se lahko boril za kaj več. Med dirko je bilo videti, da nima pravih nog, a se s tem ni strinjal. "Forma je kar v redu, rezultat pa ni bil takšen, po kakršnega smo prišli. Za zaključek sezone so noge kar v redu," je pristavil. "Seveda smo razočarani, Jan prav tako, ker je bil tako blizu. Sam pa sem razočaran, ker nisem bil zraven in bi lahko bil. Razočaran sem tudi, ker na koncu nisem sprintal nekoliko bolje za medalje."
Zahtevno je bilo predvsem pridobivanje podatkov, kot je še izpostavil dvakratni zmagovalec Toura v letih 2020 in 2021. "Čudna dirka. Moral bi biti zraven v skupini, v kateri je Jan. Rekel sem si, da imamo v ospredju Tratnika, kar je v redu. Bilo je v redu, a če bi bil sam zraven, bi bilo lažje dirkati. Vendar tako je, tudi brez radijskih postaj je težje. Sploh na takšni trasi. Nič se ne vidi, nič se ne ve. Skratka zelo kaotična dirka," je še zaključil kolesar s Klanca pri Komendi. Zabeležil je svojo drugo najboljšo uvrstitev na SP po 18. mestu v Yorkshiru pred tremi leti.
Tratnik je po petih zaporednih odstopih prvič končal cestno dirko na SP, posledično je 12. mesto njegov najboljši izid v karieri. In vendar je bil po takšnem razpletu, ko je presenetil ubežne kolesarje pred sabo in bil manj kot 50 m oddaljen od srebra, 32-letnik iz Idrije zelo razočaran. "Po pravici povedano nisem vedel, da je za menoj večja skupina. Mislil sem, da je v igri za kolajno le ta ubežna skupina. Malce sem že verjel, da bom drugi, potem pa so kar naenkrat odsprintali mimo. Dirka je bila na koncu 40, 50 metrov predolga, zato sem kar razočaran. Večkrat sem bil blizu uspehu, danes pa znova malce prekratek," je za RTV Slovenija dejal od prihodnje sezone član Jumbo-Visme. Tam bo pomagal tudi v Avstraliji odsotnemu rojaku Primožu Rogliču.
Med dirko se je Tratnik okoli 75 km pred ciljem znašel v večji ubežni skupini s kasnejšim zmagovalcem in nato po občutku dirkal za kar najboljšo uvrstitev. Izkazalo se je, da bi to lahko bila kolajna, a je bil za las prekratek. "Takoj v ubežni skupini sem videl, da je Evenepoel premočan, zato se nisem osredotočil nanj, ker bi sam zašel v težave, če bi ga lovil. Imel je 'brzino' več. Ubral sem svoj ritem in videl tiste pred sabo. Verjel sem, da jih lahko ujamem. Še posebej ker sem vedel, da se bodo v zaključku pogledovali med sabo. Potem pa me je malce presenetila glavnina in žal se ni izšlo," je še za konec dodal Tratnik.
