Prednost Primoža Rogliča v skupnem seštevku se je zdela neulovljiva, nedotakljiva – toda neverjeten sklop dogodkov je zadeve postavil na glavo. Roglič se je v težavah znašel že takoj na začetku zadnje etape, ko je hudo padel ter si pošteno opraskal stegno in zadnjico. Kljub krvavim poškodbam je ujel glavnino in nadaljeval, 25 kilometrov pred ciljem se je zdelo, da je zmaga vseeno na varnem. Nato pa dodaten zaplet in nov velik šok.
Roglič je 25 kilometrov pred ciljem zaradi okvare (nekateri poročajo tudi o vnovičnem padcu) moral zamenjati kolo. In čeprav se je najprej razširila vest, da ga glavnina pri tem ni počakala – kar bi bilo v nasprotju s kolesarsko etiko –, očitno ni bilo čisto tako. Roglič je bil z glavnino, a je začel zaostajati. Morda zaradi težav z rezervnim kolesom, morda zaradi fizičnih preglavic. Ko so te težave videli, pa so v glavnini dejansko pospešili in začeli ustvarjati prednost. Ki je nato začela skokovito naraščati.
Tisti, ki so imeli možnosti v skupnem seštevku, so pritiskali na vso moč in delali razliko. Neverjetno pa je, da Roglič pri tem ni imel pomoči niti enega samega svojega moštvenega kolega. Glavnina se je oddaljevala, Primož se je nemočno boril, na koncu je zmago v skupnem seštevku osvojil lanski zmagovalec Schachmann. Roglič pa je – neverjetno – na koncu zaostal celo več kot tri minute (imel je dobrih 50 sekund prednosti pred etapo) in v skupnem seštevku celo padel iz deseterice.