Zgodba z letošnjega Toura ni zgolj presenetljiva zgodba o uspehu. Ni samo zgodba o Primožu Rogliču, zgodba o Tadeju Pogačarju. Je tudi zgodba o Sloveniji, slovenskem narodu, o našem potencialu, o tem, kaj zmoremo, kaj znamo, česa smo sposobni. In, jasno, kaj lahko naredimo, kadar smo – složni. Danes se za zmago na kultni dirki borita dva Slovenca. Slovenca, ki sta rivala, a sta hkrati prijatelja. Slovenca, ki si kažeta zobe, a si hkrati pomagata.
Vse to je še kako navdušilo tudi selektorja nogometne reprezentance Matjaža Keka.
"To, kar počneta, je preprosto fenomenalno. To ni toliko sporočilo, to ni toliko polaganje na dušo, to je neizpodbitno dejstvo in to je pri vsem skupaj najlepše. Na eni strani Primož z vso to modrostjo in izkušnjami, na drugi strani Tadej s pogumom in to mladostno zagnanostjo. Pravzaprav je moje edino sporočilo: samo zapeljita se do konca, tako kot sta se v četrtek po makadamu, kar me je še posebej navdušilo. Naprej, pa gas, to je moje sporočilo," je v anketi za časnik Ekipa SN poudaril nogometni strokovnjak iz Maribora in nadaljeval: "Ob tem pa lahko rečem samo hvala bogu, na kašen način sta znala na tej dirki združiti to, da sta rojaka, in to, da sta tekmeca. Slovenci smo na najbolj gosposki način videli sodelovanje dveh rojakov, ki sta konkurenta, ki imata različne interese, ki sta navsezadnje vpeta v kolesarski svet, ki mu prav tako poveljuje denar. Videli smo, kako je mogoče biti različen, biti nasprotnik, delovati vsak zase in za svoje cilje, a vseeno biti pravi rojak, spoštljivo sodelovati, se spoštljivo zavedati, od kod prihajaš, celemu svetu kazati svoje gospostvo. In nikakor ne za ceno rivalstva, ne za ceno statusa konkurentov. Jaz celo upam, da bosta ne samo ostala konkurenta, temveč da bosta v vlogi konkurentov ta boj še stopnjevala. Si pomagala, kadar je to mogoče, a se udarila za zmago na cesti, kadar je treba."
