Že prva etapa je zahtevala veliko previdnosti in živcev, pa ne toliko zaradi novega koronavirusa, ampak zaradi spolzkih cest, ki so povzročile ogromno število padcev. Najhitreje je težave premagal Norvežan Alexander Kristoff (UAE Emirates), ki je dobil sprint glavnine .Za Kristoffa, ki je tako prvi oblekel rumeno majico vodilnega, je bila to četrta etapna zmaga na Touru.
Drugo mesto je zasedel svetovni prvak Danec Mads Pedersen, tretje pa Nizozemec Cees Bol. Luka Mezgec je zasedel 14., Tadej Pogačar pa 17. mesto. Jan Polanc in Primož Roglič sta v cilj prišla v času zmagovalca, zaradi padca je zaostal Matej Mohorič.
Roglič, za mnoge prvi favorit dirke, in drugi slovenski adut za skupni seštevek Pogačar sta preživela uvodne težave. Predvsem v Rogličevi ekipi Jumbo Visma se je dalo videti, kako ekipa skrbi za kapetana. Moštveni kolegi so bili večji del etape ob njem in to večinoma na začetku glavnine, podobno velja za Pogačarjev UAE Emirates, pri katerem je za kapetana dobro skrbel Jan Polanc.
To je bilo še kako pomembno, saj so bile ceste spolzke, trasa pa tehnična z veliko zavoji. Predvsem so bili nevarni spusti, tako da padcev in okvar ni manjkalo, še več, bilo jih je kot že dolgo ne. Najprej je padel sprinter Kolumbijec Nairo Quintana, nato Irec Sam Bennett, pa Pavel Sivakov, eden glavnih pomočnikov lanskega zmagovalca Egana Bernala, ki si je močno opraskal telo. Težave z okvaro kolesa je imel Francoz Julian Alaphilippe.
Tehnične probleme je imel tudi novi evropski prvak Giacomo Nizzolo, na tleh so znašli še en pomočnik Bernala Ekvadorec Andrey Amador, pa Španec Mikel Nieve, avstralski sprinter Caleb Ewan, Nemec John Degenkolb, trije člani Bahrain McLarna, med drugimi tudi Mohorič in Mikel Landa, od ekipe Jumbo Visma pa Belgijec Wout Van Aert, še kakšnega pa kamere zagotovo niso zabeležile.
Zmedo in previdnost v glavnini so dolgo časa izkoriščali ubežniki Švicar Michael Schär ter Francoza Cyril Gautier in Fabien Grellier, ki so si razdelili točke na obeh kategoriziranih vzponih, po drugem pa jih je glavnina ujela. Na drugem daljšem spustu so z napadom poskušali kolesarji Astane, a Španec Ion Izaguirre je bil naslednja žrtev spolzkega cestišča, zaletel se je v prometni znak, na srečo brez posledic.
To je bil znak za Rogliča, ki je z gestami opozarjal kolesarje, kar si favorit pač lahko privošči, naj se vendarle umirijo. Nekaj nestrpnežev je sicer še bilo, a čelo "peletona" po dogovoru ni navijalo ritma, kar je omogočilo, da so se tudi številni zaostali kolesarji lahko spet priključili.
Ko je bilo že videti, da padcev ne bo več, pa je sledil šok za Rogličevo ekipo. V zaključku spusta je padel George Bennett, ki naj bi Rogliču pomagal na vzponih. Novozelandec je sicer nadaljeval vožnjo, a njegove poteze na kolesu sprva niso obetale nič dobrega. V nadaljevanju pa je vendarle prišel k sebi in pokazal, da poškodbe najbrž niso resne.
Po prihodu v dolino z gorovja v okolici Nice so se začeli napadi za etapno zmago in postavljanje sprinterskih vlakov. Pri tem je tri kilometre pred ciljem, ko je bilo že znano, da bodo takrat ustavili ure in da bodo vsi, ki bodo do takrat prišli do tja, zabeležili čas zmagovalca, prišlo do novega skupinskega padca. V njem jo je brez hujših posledic skupil eden od favoritov Francoz Thibaut Pinot.
V sprintu je bil slovenski sprinter Mezgec nekaj časa v dobrem položaju, a je storil napako, ostal zaprt, tako da ni mogel računati na visoko uvrstitev, zaključno dejanje pa je kar nekoliko presenetljivo dobil Kristoff.
"Tudi zame je ta zmaga presenečenje, saj v zadnjem času nisem imel pravih rezultatov. V sprintu nisem mogel računati na veliko pomoč moštvenih kolegov, saj je ekipa sestavljena predvsem iz hribolazcev. So pred samim zaključkom opravili odlično delo, sam pa sem se počutil dovolj močnega, da sem napadel zmago. Hitro sem uvidel, da mi lahko uspe. Ponosen sem, ta zmaga je nekaj posebnega, saj mi je prinesla tudi rumeno majico, o kateri sem vedno sanjal," je bil na cilju zadovoljen Kristoff.
