Zapis, ki ga je na svojem blogu www.janibrajkovic.com objavil v angleščini, v nadaljevanju prevedenega objavljamo v celoti.
»Ni dobra novica.
Pa začnimo...
Ni enostavnega načina kako povedati, kar bom povedal, zato začnimo. To sem želel storiti že pred dnevi, a me je UCI prosil, da to storimo sočasno.
Lani, konec julija, sem bil s strani UCI obveščen, da je moj vzorec, odvzet 18. aprila, vseboval majhne količine prepovedane snovi Methlyhexanamine (MH). MH je stimulans in je prepovedan na tekmovanjih. Rekel sem »majhna« količina, saj sem imel, na podlagi informacij, ki sem jih uspel pridobiti, od 20-krat do 40-krat manjšo koncentracijo v primerjavi z vzorci drugi športnikov, ki so bili prav tako pozitivni na MH.
Takrat nisem imel pojma, kaj bi lahko povzročil pozitivni test, a istočasno nisem poskušal iskati nekakšne zarote proti meni. Ker je bil v mojem urinu, sem se takoj prostovoljno suspendiral, kar pomeni, da tudi nisem prosil za odpiranje vzorca B.
Obstaja nekaj razlogov, zakaj sem to storil:
1) V vsakem primeru nisem mogel dirkati, saj sem bil psihično uničen.
2) Ker sem testiral pozitivno na prepovedano snov, sem verjel, da ne bi smel tekmovati, dokler se zadeva ne razreši.
Nadaljujmo s tem, kar je sledilo.
Po nekaj pogovorih z UCI, sem začel raziskovati vsak dodatek, ki sem ga uporabljal.
Vedno sem uporabljal iste blagovne znamke, z eno izjemo. V januarju sem začel uporabljati prašek za prehransko dopolnilo. Takrat nisem bil prepričan, da bom dirkal v letu 2018. Vseeno sem preveril etiketo za vse prepovedane sestavine, preveril sem na Aegis Hield, Examine.com in še nekaterih drugih straneh. Videti je bilo dobro, samo nekaj celih proteinov in ogljikovih hidratov.
Zakaj sem kupil prehranska nadomestila, je že neka druga zgodba, ki se ji bom posvetil nekoč v prihodnje.
Ker je bila to edina sprememba, ki sem jo storil, sem se bolj poglobil in ugotovil, da je to isto podjetje nekoč izdelovalo preparat, ki je vseboval MH.
Težava je bila to dokazati, saj sem konec aprila porabil še zadnjo "tubo", nisem imel serijske številke ali originalne "tube". Ni bilo možnosti, da je bil to stoodstotno razlog za pozitiven test.
V naslednjem mesecu sem pripravil svoj primer, z vsemi možnimi potrebnimi informacijami, da bi "prepričal" UCI, da je vzrok pozitivnega testa kontaminiran prehranski dodatek.
Vedel sem, da je suspenz neizogiben, toda moj glavni cilj je bil, da UCI sprejme, da je bilo vse skupaj nenamerno zaradi kontaminiranega proizvoda.
In da, odgovorili so mi ter sprejeli moja pojasnila. Sedaj, čeprav ni bilo namerno, vsega skupaj ne bi smeli vzeti zlahka, zato so predlagali 10-mesečno prepoved. Kolesarjenje je žal šport, kjer vas bodo raje udarili z višjimi, kot pa minimalnimi sankcijami.
Tega lahko ne bi sprejel in bi šel naprej do protidopinškega tribunala, s čimer bi celoten proces začel iz nič. Iskreno povedano, nisem imel več ne energije, ne denarja za ta boj, zato sem sprejel kazen. Še vedno sicer obstajajo nekatere stvari, ki potekajo in bi mi lahko zmanjšale suspenz, toda ne želim več čakati.
Je to najhujša stvar, ki se mi je kadarkoli zgodila? Večina ljudi bi pritrdila, in res je zelo slabo. Še posebej v kolesarskem športu, kjer ne glede na to, kako majhna ali velika je bila napaka, ima velike posledice.
Če pogledam iz drugega zornega kota, pa so se mi zgodile tudi že hujše stvari.
Tekom kariere so me ustrahovali, nisem se mogel vklopiti, saj nisem hodil ven z ljudmi, da bi se ga nažigal skoraj do smrti. Med Tourom me je davil moštveni kolega, takoj po podpisu pogodbe so mi govorili, da sem nič, nihče, ničvreden. Prav tako so mi govorili, da bom odpuščen in da bodo poskrbeli, da ne bom nikoli več dirkal.
Ironija, te posledice niso bile nikoli plod tega, da bi se boril zase, ampak zato, ker sem poskušal pomagati drugim. Več o tem morda kdaj drugič.
Tega ne pišem, da bi se vam zasmilil. Ne rabim se vam. To so samo dejstva in na vas je, da se odločite, kaj boste storili z njimi. Sam se ne bom zavlekel v jamo in se smilil sam sebi.
Časi so težki in včasih imamo vsi zelo temne misli, toda edini način, da jih premagamo je, da se ukvarjamo z njim. Nisem sicer sam. Imam družino in nekaj prijateljev, vsi ostali so me zapustili, a tudi prav.
Svojim najbližjim prijateljem sem vse to že razkril, saj verjamem, da sem jim bil to dolžan. Kar se drugih tiče, 90 odstotkov ljudi v kolesarskem svetu to že ve, saj sta Zveza in antidopinška agencija že razširili informacijo. A ne zamerim jim, vse je uredu.
Na koncu bi rad poudaril, da v celoti prevzamem odgovornost. Pravila so bila kršena in moram plačati. Hkrati sem se v teh nekaj mesecih veliko naučil, sistem ni popoln, veliko se ga izkorišča. Morda je nemoralno, a zakonito, pa je OK.
Bom pa dejal, da verjetno poznam pravila bolje od večine v kolesarskem svetu. Vedno sem vedel kaj je novega na seznamu prepovedanih snovi, seznamu za spremljanje...
Ko sem zdravniku (pred nekaj leti) dejal, da dodatek, ki so nam ga dali, vsebuje tudi prepovedan "oktopamin", mi je odvrnil "ah, to je le majhna količina".
Potreboval sem en teden, da sem jih prepričal, da so kolesarjem povedali, naj ne uporabljajo tega dodatka... So dobri in slabi zdravniki, so dejali pri "UCI". Medtem pa kolesarji plačujejo ceno :)
Ni še konec zgodbe. Ali me razumeš ali me sovražiš, ne krivim te.
Rad vas imam vse
Jani«
