Diplomiral je z odliko. Nič mu ni moglo do živega. Ne tisti padec v uvodnih kilometrih etape, ne čistokrvni hribolazci kot sta Mikel Landa in Nairo Quintana. Krasila ga je izjemna konstantnost, v tednu dni praktično ni imel črnih minut, zadnji dan pa je s taktično inteligentno vožnjo dokončal delo. Zrelo je odgovarjal na napade tekmecev, držal se je tistih, ki so mu bili nevarni v boju za skupno zmago, tudi ob zadnjem napadu Lande na vse ali nič na tistih po kozjih stezicah pa njegova rumena majica ni bila nikoli resneje ogrožena. Brez drame, brez panike, vse skupaj je bilo videti – rutinsko.
Na koncu je imel v cilju v Arrateju še vedno debelo minuto zaloge. Chapeau! Današnjo etapo je sicer dobil Španec Enric Mas pred že omenjenim Lando, Roglič je bil z zaostankom 54 sekund deveti.
Kakšen dosežek mu je uspel in kakšno težo ima njegova zmaga morda še najbolj zgovorno priča seznam nekdanjih zmagovalcev te dirke. Alejandro Valverde, Alberto Contador, Joaquim Rodriguez, Nairo Quintana, Alex Zülle, Claudio Chiappucci, Tony Rominger, Sean Kelly ... Velikkan pri velikanu in zdaj med njimi Rogla s Kisovca. Nov mejnik v neki še vedno relativno kratki karieri. In nova serija vprašanj, kje je sploh njegova meja.