Zaključek vaše 19. sezone v ligi NHL ni bil tak, kot ste si želeli, še četrtič ste v prvem krogu izpadli proti Edmontonu. Kako pa bi sicer podčrtali sezono kot celoto? Vaša ekipa je bila odlična na domačem ledu, začeli ste jo s hat-trickom, spet postavili nekaj klubskih mejnikov. Kaj si boste najbolj zapomnili iz vaše 19. sezone?
Najbolj si bom zapomnil, kako dobro smo igrali na domačem ledu. Mislim, da smo bili celo najboljša ekipa v domači dvorani v ligi. Tudi ekipa je bila boljša kot prejšnja leta. Izkupiček je bil na koncu enak, ampak mislim, da je bila ekipa bolj povezana, bolj bratska. Rezultat ni tak, kot smo ga želeli, a smo naredili korak naprej ne glede na razplet sezone. Mislim, da lahko optimistično gledamo naprej.
Florida je še drugič zapored osvojila Stanleyjev pokal. Malo za šalo, malo za res vas bomo vprašali, ali razmišljate o selitvi na Florido?
Ne, ne, nič nisem razmišljal o tem (nasmeh). Je pa Florida zasluženo spet dvignila Stanleyjev pokal. V končnici so res igrali najboljši hokej.
TAKA ŠTEVILKA, DA TE SEZUJE
Sezono 2024/25 je izredno zaznamoval tudi dosežek Aleksandra Ovečkina, ki je presegel strelski rekord Wayna Gretzkyja. Rus je tudi vaš vrstnik, skoraj isto časa igrata v ligi NHL. Kako ste spremljali njegov lov na rekord, za katerega smo še pred nekaj sezonami mislili, da ni dosegljiv?
To je gromozanska stvar. Da, pred tremi, štirimi leti si nisem mislil, da bo ta rekord kdaj padel. Aleks ga je izenačil in presegel ter bo verjetno prvi v zgodovini, ki bo dosegel 900 golov! O tem smo se pogovarjali tudi s soigralci in ugotovili, da je v bistvu po njegovem naboru 2004 sledil 'lockout' in je odpadla celotna sezona. Kasneje smo zaradi še enega 'lockouta' zamudili še pol sezone, dve sezoni sta bili skrajšani zaradi covida. Človek se vpraša, mogoče pa bi v drugačnih, normalnih razmerah celo lahko prišel do tisoč golov, kar je pa taka številka, da te sezuje. Je vrhunski igralec in strelec in glede na to, da bo kmalu dopolnil 40 let in da še vedno dosega toliko golov … To je neverjetno.
ŽENA ME RADA PRESENEČA IN DOBRO JI GRE OD ROK
Tudi vi ste se znašli v središču pozornosti, ko ste tretjič v karieri prejeli nagrado Lady Byng za gentlemansko vedenje. S to so vas presenetili v domovini, v glavnih vlogah pa vaša družina, najbolj pa žena Ines, hči Neža in sin Jakob.
Vse je bilo povsem nepričakovano, zelo sem bil presenečen. Vedel sem, da iz Los Angelesa prihaja snemalna ekipa, da bi rada posnela, kaj mi počnemo v prostem času v Sloveniji. Sam sem predlagal, da bi šli na igrišče za golf, potem pa k blejskemu jezeru … Igrišče za golf je bila prva izbira in nato so me tam presenetili. Niti malo se mi ni sanjalo, da bi se to lahko zgodilo. Res lepo presenečenje. Žena me rada preseneča in dobro ji gre od rok (smeh).
Anže Kopitar o prenovi blejske dvorane in strahu, da ta do njegove Hokejske akademije ne bi bila nared …
V bistvu nismo niti pomislili, da bi se lahko kaj zataknilo. Predvsem Tomaž Razingar, ker živi na Bledu, je to prenovo budno spremljal in mislim, da so že teden pred rokom naredili led. V večjih dvomih smo bili lani, ko je bilo stanje ploskve bolj zaskrbljujoče. Letos niti enkrat nisem pomislil, da bi se lahko kaj zapletlo.
Maja se je Sloveniji po 20 letih vendarle spet uspelo zadržati v elitni diviziji na svetovnem prvenstvu. Kako ste na daljavo, ker ste odklonili igranje na SP, doživeli uspeh risov po toliko letih lova na obstanek?
Ja, dolgo smo ga lovili. Jaz sem ga enkrat 'ujel', s tem se lahko pohvalim (nasmeh), a to je bilo pred 20 leti. Super. Nisem gledal prav veliko tekem, sem pa zadnjo proti Franciji. Igrali so super in zasluženo obstali med elito. Kapo dol, vse čestitke fantom, ki jim je uspelo spisati ta uspeh. Upajmo, da je to korak naprej in da se bo to dogajalo malo bolj pogosto.
NE GRE ZA TO, DA NE BI RAD IGRAL ZA REPREZENTANCO, TODA …
Kako zdaj gledate na svojo reprezentančno pot? Se je v zadnjem letu, v katerem ste dvakrat zavrnili igranje za Slovenijo, a hkrati dejali, da vrata v slačilnico risov puščate odprta, kaj spremenilo?
Nič dosti. Preprosto mi časovnica ne ustreza, saj so SP čedalje kasneje. Ne vem sicer, zakaj, a tako je narejen razpored. Če izpademo v prvem krogu lige NHL, mesec od konca končnice do konca SP namenim počitku in tudi pripravam na naslednjo sezono. Pred desetimi leti, v mojih dvajsetih, bi to bilo to veliko lažje, v kasnejših tridesetih letih je vse malo težje. Ne gre za to, da ne bi rad igral za reprezentanco, a preprosto, če se hočem optimalno pripraviti na novo sezono, je pač tako.
Zdaj že na vso moč trenirate na suhem, letos spet pod taktirko očeta Matjaža. Ste si sicer vzeli dovolj časa za počitek? Kdaj ste prišli v Slovenijo?
V drugi polovici maja smo se vrnili domov, to je bilo prej, kot predvideno. Jakob je imel hokejski turnir v Pittsburghu in smo se zato, ker smo bili že na pol poti, odločili, da se v Slovenijo vrnemo že takrat. Po tistem sem hitro že začel trenirati, mesec dni sem si vzel za počitek oziroma za aktivni počitek, da nisem samo ležal. Avgusta bom šel na led, čeprav se moram zdaj pripraviti na sredino dobrodelno tekmo na Bledu in bom verjetno šel pred to nekajkrat bolj zares drsati (nasmeh).
Anže Kopitar o poletnih treningih otrok …
Kot sem že večkrat poudaril, naš kamp ni nekaj, kar bi otroci vzeli preveč resno. Temelji tudi na zabavi, da spoznaš ljudi, se naučiš kaj novega. Predvsem se moramo zavedati, da je julij, da to ni tako resno, a zagotovo ima vsak posameznik nekaj od tega. Vem, da je vedno več tega, da otroci drsajo 12 mesecev na leto, za kar menim, da je absolutno preveč. Tukaj so na ledu dve uri na dan, a vse ostalo, mislim, je še bolj zabavno kot sami treningi. Torej druženje, ko se vržejo v blejsko jezero, ko gredo na Stražo … To je zelo pomemben vidik razvoja otroka, da se ukvarja tudi z drugimi športi.
Kakšni so vaši načrti za ostale poletne mesece? Kdaj se vračate v Los Angeles?
Po akademiji si bomo vzeli še nekaj časa za skok na hrvaško morje, potem pa se bomo kmalu vrnili v Ameriko. Glavni razlog je Neža, ki se je uvrstila na državno prvenstvo kot umetnostna drsalka. To bo potekalo v Detroitu in bomo že konec julija odšli v ZDA.
ODLOČITEV O KONCU ŠE NI PADLA
Jeseni boste vstopili v 20. sezono v ligi NHL, v tem trenutku imate podpisano pogodbo še za naslednje tekmovalno leto. Kaj bo sledilo po tem? Bo to vaša zadnja sezona? Je v vas še dovolj motivacije, želje, ambicij, da bi kariero podaljšali še za eno leto?
Lakota je zagotovo še velika. Lažje se je vsako leto vrniti, če je ekipa dobra. Če ne bi imeli realnih možnosti za končnico, potem se je težje vrniti in opravljati vse treninge čez poletje. Odločitev zagotovo še ni padla. Zagotovo si bom vzel čas, da bom dobro premislil. Letos bom normalno odigral, kaj bo naprej, pa se pustimo presenetiti.
V naslednji sezoni se bo liga NHL zaradi olimpijskih iger za dalj časa prekinila. Ker se Slovenija na OI v Milanu ni uvrstila, boste tisti čas prosti. Že imate narejene načrte za tiste tedne? Zadnje sezone se ob premoru all-star šli na sneg …
Če se ne motim, bo razpored nove sezone liga NHL objavila 16. julija in takrat bo šele jasno, kako dolg ob premor. Smučati jaz ne smem, bo pa vse odvisno od tega, kaj bosta imela v tistih tednih na sporedu Neža in Jakob, pričakujem turnirje in tekme, bomo videli.
DVA ČRNA NOHTA
Nismo mogli spregledati, da imate na desni roki kar dva nohta skoraj povsem črna. So to posledice kakšne hokejske poškodbe ali je šlo za kaj drugega?
Joj, ne, ni šlo za hokejske poškodbe (nasmeh). Enega sem si priprl, drugega pa poškodoval na golfu. Bil sem neroden in sem si palico vrgel ravno na noht.
Anže Kopitar o treniranju sina Jakoba na kampu …
Ne, nisem njegov trener, jaz sem njegov oče. Na ledu se zelo malenkostno vpletam v delo ostalih trenerjev. Z Jakobom se ukvarjam toliko kot z vsakim drugim otrokom. Jaz sem, kako bi si rekel, bolj šaljivec na ledu. Vse rad pohvalim, vsakemu posvetim čas in da predvsem skrbim za pozitivne vibracije
Poleti se sproščate na golfu, vsi vemo, da je to vaš priljubljeni konjiček. Ste ga letos veliko igrali? In kako je z vašo dobrodelno tekmo golfa, ki je zdaj že kar nekaj let niste organizirali? Jo sploh še boste kdaj?
Glede igranja, je premalo časa (smeh), a si ga vzamem. Moram reči, da se je tudi Jakob v zadnjem času navdušil nad golfom in občasno gremo igrat vsi štirje. Da se samo mi štirje malo pozabavamo, da družinsko preživimo čas skupaj, ker tega ponavadi nimamo na pretek.
Dobrodelno tekmo golfa bom gotovo še priredil, zdaj preprosto nimam časa. Dobra dva meseca bomo to poletje preživeli doma, a še preden sem v Slovenijo sploh prišel, sem imel šest vikendov in pol popolnoma zapolnjenih. Ne gre. Priznam, da tudi nimam energije. S tem se bom ukvarjal kasneje, takrat ko bom imel veliko več časa.
ŽIVLJENJE SE MI ZARADI DONČIĆA NI DRASTIČNO SPREMENILO
Z novinarjem našega časnika ste se v Los Angelesu srečali v februarskih dneh po velikem prestopu Luka Dončića k Los Angeles Lakersom. Takrat ste nam povedali, da sta bila z Luko v stiku, a da še ni bilo časa za kakšno kavo. Ste se kasneje srečali z njim?
Midva sva se res slišala, a potem sta bili bolj v stiku moja žena Ines in Lukova zaročenka Anamaria, a dobiti se nam štirim ni uspelo. Ni bilo ne časa ne prave priložnosti. Urniki so se nama zapletli, preprosto ni šlo.
Ali se je zaradi Luka vaše življenje v Los Angelesu v kakršnemkoli smislu spremenilo? Glede na to, da sta iz Slovenije, ali vas ljudje bolj pogosto sprašujejo glede njega? Vaju sploh povezujejo kot rojaka?
Jah … Ljudi seveda zanima, če se poznava, pa še kaj, a da bi se mi življenje zaradi njega drastično spremenilo … Ah, kje pa! Na to vpliva tudi to, da imata v Los Angelesu košarka in hokej povsem druge navijače. Najina svetova se tako nič dosti ne prepletata.
Los Angeles so v začetku leta opustošili gromozanski požari, zadnje tedne smo iz mesta angelov gledali posnetke protestov priseljencev. Kako gledate na vse dogajanje v vašem ameriškem domu? Ali ste opazili, da mesto okreva po požarih, da se pobira na noge?
Ne morem pravilno oceniti, kako res Los Angeles okreva po požarih, je pa gotovo v procesu nove gradnje. Požari so v mesto prinesli neko čudno vzdušje. V najhujšem času sem bil jaz ravno na gostujoči turneji v Kanadi, tako da sem bil precej daleč, a sem bil v to zaradi moje družine povsem vpet. Zrak je bil katastrofalen. Ines je imela v enem od avtov spakirane kovčke, da bi se z otrokoma, če bi nas močno ogrozil požar, samo odpeljala. Nismo sicer razmišljali kam, samo stran. Jaz sem bil na poti, kot vedno, zaradi česar mi je bilo še toliko huje. Nič nisem mogel narediti. Vse sem doživljal posredno. Vse to res ni bilo v redu.
Kar zadeva protestov, pa je do njih prišlo, ko smo mi že bili doma. Nič kaj ne vem, kako je res bilo. Vse sem videl po televiziji, seveda, ampak mislim, da protesti naše soseske niso dosegli.
NE GLEDE NA SLAVO SO ZELO PREPROSTI LJUDJE
Po požarih ste pomagali denar, hrano in ostalo za prizadete zbirati tudi s klubom. Nato ste Los Angeles Kingsi organizirali še veliko dobrodelno tekmo, na kateri so ob hokejskih legendah, igralcih lige NFL, gasilcih in reševalcih mrgoleli številni hollywoodski zvezdniki, pa priljubljeni kanadski pevec Justin Bieber, pa ameriški raper Snoop Dogg. Vi ste vrgli prvi plošček … Je bil to tudi za vas poseben dogodek?Da, res je bil. In na to tekmo je res prišlo veliko slavnih. Vince Vaughn, Steve Carell, Will Ferrell, Danny Devito, Justin Bieber, Snoop Dogg … V bistvu je bilo zelo zanimivo to, da sem videl, kako so ne glede na slavo, oni zelo preprosti ljudje. Super se je bilo družiti z njimi. Neža in Jakob sta se fotografirala z Justinom Bieberjem in Snoop Doggom. Zelo sta uživala.
SLOVENSKI HOKEJ? VEM MALO, A JE, KAKORKOLI POGLEDAŠ, ŽALOSTNO
Naš pogovor bomo zaključili s temo slovenskega hokeja, ki se mu ne piše dobro. Jesenice so izgubile glavnega pokrovitelja, Celjani so zaradi velikega dolga ukinili člansko ekipo, gotovo bo sčasoma bolj in bolj viden tudi umik Petrola kot pokrovitelja. Spremljate to dogajanje?
Vem zelo malo o tem, kaj se dogaja. Za Jesenice še kaj 'ujamem', za stanje v Celju sploh nisem vedel. V to se ne poglabljam, vem pa, da ni rožnato. Na žalost … Ne vem, zakaj je tako na Jesenicah … Žalostno je, kakorkoli pogledaš. Pa ne samo na Jesenicah, Celje, v Kranju je težava dvorana, v Mariboru se verjetno trudijo, a so gotovo v ozadju nogometnega kluba. Na koncu se vedno vse konča pri denarju, ta skrbi za osnovo, da se lahko kaj sestavi in posluje … Kaj pa je zdaj to, pa … Nisem dovolj pameten.
