Mladenič, ki je šele prav zakorakal v člansko konkurenco, je na zadnjih petih turnirjih štirikrat zmagal in enkrat osvojil drugo mesto. Odlično je začel nastope v tem letu, saj je slavil na odprtem prvenstvu Avstrije. Zato je razumljivo, da ima najvišje cilje tudi na tovrstnem turnirju v Sloveniji.
V Ljubljani ste prvi nosilec. Je že zato vaš cilj, da v Ljubljani v celoti upravičite to vlogo?
Seveda. Kot kažejo prijave, mi bosta najbolj nevarna tekmovalca iz Francije. Eden od njiju je drugi nosilec, kar pomeni, da se lahko z njim pomerim šele v finalu. Lyve Stone Celin je 18. na svetovni lestvici. Mislim, da sem dobro pripravljen. To sem dokazal že v Avstriji. Pomembno bo, da bom v dvobojih sproščen. Če bo tako, potem sem prepričan, da bom konkurenčen nasprotnikom. Cilj je, da osvojim novih deset točk za svetovno lestvico.
V kategoriji do 74 kilogramov ste med deseterico najboljših na svetu. Verjetno merite na to, da se letos še nekoliko povzpnete po lestvici?
Na svetovni lestvici sem trenutno osmi. Nekaj tistih, ki so pred menoj, se je v tem letu prestavilo v kategorijo do 80 kilogramov. Ko bodo čez pol leta izgubili točke, bom napredoval za nekaj mest. Moj cilj je, da premagam vse v moji kategoriji. Izmed petnajsterice najboljših sem se že boril z desetimi. Iz Evrope so pred menoj štirje, ki so vodilni v kategoriji: Hrvat Marko Golubić, Srb Stefan Takov, Španec Daniel Barerra in Bosanec Nedžad Husić. Sledi jim Brazilec Edival Pontes. Trije, ki so pred menoj, so zamenjali kategorijo.
Kakšno je vaše mnenje o odprtem prvenstvu Slovenije?
Na tem tekmovanju sem se že velikokrat boril, vse od kadetske konkurence. Gre za največji turnir v Sloveniji. Super je, da pri nas organiziramo tekmo svetovnega pokala. Ta daje novincem novo, še kako potrebno izkušnjo. Ugotovijo, da je turnir drugačen, kot so tekme državnega prvenstva, in da je prisotna večja trema tudi zaradi domačega občinstva. Dejansko gre za posebno tekmo.
V tekvondoju ste tako rekoč od rojstva. Veste, kdaj ste začeli?
To je bilo res dolgo nazaj. Spomnim se, kdaj sem začel tekmovati. To je bilo v drugem, tretjem razredu osnovne šole. Spomini na takratno obdobje so odlični. Nisem si mislil, da bom enkrat profesionalec. Oče je ustanovil klub leta 2004, ko sem se rodil. Naredil ga je za brata Reneja in zame. Žal se je Rene poškodoval, zato je moral prenehati tekmovati.
Imate dobre razmere za vadbo glede na to, da imate svojo dvorano?
Mislim, da so dobri. Odlično je, da lahko treniram, kadarkoli želim. Težave nam povzročajo sparingi, saj nimam dovolj primernih sotekmovalcev, samo Luko in Jaka. Zato se pogosto odpeljemo v Zagreb, kjer je močnejša konkurenca.
Kako je, ko je brat vaš trener? Ste imeli do danes veliko trenerjev?
Počutim se bolj domače. V redu je. Moja prva trenerka je bila Marija Mitrovič. Potem me je usmerjal Michel Sabol, tretji trener je bil Damjan Krmpotič. Zdaj me že več kot pet let trenira brat Rene.
Resneje se s tekvondojem ukvarjate že več kot desetletje. Ste vmes imeli kakšno bolj resno krizo?
Tako kot številni športniki sem se tudi jaz začel spraševati, ali naj še vztrajam v športu. To se mi je zgodilo pred dvema letoma. Takrat bi moral trenirati, a sem izgubil motiv. Mesec dni sem porabil, da sem se odločil, kako naprej. Dejal sem si, da ne morem kar tako odnehati. Takrat sem se tudi spraševal, zakaj sem se začel ukvarjati s tekvondojem. Odgovor je bil, da zato, ker želim nastopiti na olimpijskih igrah, osvojiti olimpijsko kolajno ter postati številka ena na svetovni lestvici. Končati nisem mogel tudi zato, ker je oče vložil vame ogromno finančnih sredstev, ki mu jih želim povrniti.
Kako pogosto trenirate?
Od ponedeljka do petka imam od osem do deset treningov. Vanje vključujemo veliko vaj za vzdržljivost in moč. Imam posebnega trenerja za kondicijo. Na vsak turnir se posebej pripravim. Tako je bilo za Avstrijo, tako je zdaj za Slovenijo in tako bo za Belgijo. To so tri države, v katerih bom opravil prve tri turnirje v tem letu. Po slednjem bom imel nekaj prostih dni. Nato se bom začel pripravljati na evropsko prvenstvo, kjer želim osvojiti medaljo. Do takrat imam v načrtu dvojne oziroma trojne priprave. Za evropsko prvenstvo želim biti pripravljen, kot še nisem bil nikoli.
Na katere rezultate ste najbolj ponosni?
Največ mi pomeni naslov evropskega mladinskega prvaka. To je bil odličen rezultat. Takrat sem bil tudi vodilni na svetovni mladinski lestvici. Drugouvrščeni je zbral polovico točk manj. Takrat sem zmagal na sedmih zaporednih turnirjih svetovnega pokala! Kot drugi rezultat, ki mi ogromno pomeni, je deveto mesto na članskem svetovnem prvenstvu, čeprav sem tam imel priložnost, da osvojim medaljo.
Katera je vaša najmočnejša stran v tekvondoju?
Mislim, da je to predvidevanje. Vem, kako in kdaj odreagirati, da osvojim točke. Znam se prilagoditi nasprotnikom. In tudi tajming znam v dvobojih odlično izkoristiti.
V Ljubljani tudi najboljši na svetu
Organizatorji iz vrst Slovenske taekwondo zveze so na OP Slovenije glede na velikost dvorane v Tivoliju oba tekmovalna dneva število nastopajočih omejili na 400. V soboto se bodo občinstvu predstavili kadeti in mladinci, v nedeljo člani. Med slednjimi bo nekaj največjih imen svetovnega tekvondoja. To še posebej velja za žensko konkurenco, saj prihajata Sarah Chaari, vodilna na olimpijski lestvici v kategoriji do 67 kilogramov, ter Srbkinja Aleksandra Perišić, ki je na tej lestvici četrta. V Tivoliju bo svoje znanje prikazala tudi dvakratna svetovna prvakinja, Hrvatica Lena Stojković, ki je vodilna na svetovni lestvici v kategoriji do 46 kilogramov. Dodajmo še Angležinjo Jade Jones, drugo z olimpijske lestvice v kategoriji do 57 kilogramov in zmagovalko grand prixa. V moški kategoriji prihaja vodilni na svetu v kategoriji do 87 kilogramov, Hrvat Ivan Šapina, ki bo imel zanimivega nasprotnika v našem Patriku Divkoviću. Omenimo še Srba Stefana Takova in Bosanca Nedžada Husića, sicer drugega in četrtega borca kategorije do 74 kilogramov, ki pa se bosta borila v višji težnostni kategoriji.
