Sašo Weixler je na kratko opisal pestro boksarsko dogajanje v slovenski prestolnici, ki pa ga je zagotovo mogoče še nadgraditi: "Prestolnica se lahko pohvali z največjim številom klubov in hkrati tekmovalcev med vsemi slovenskimi mesti. V Ljubljani je boks na zelo visoki ravni in prepričan sem, da lahko ljubljanski publiki prikažemo dobre predstave, ki bi zadovoljile še tako zahtevne poznavalce boksa. Čeprav imamo kaj pokazati, raje boksamo zunaj Ljubljane. Upam, da se bo v prihodnosti miselnost v Ljubljani spremenila in da bo vsak klub poprijel za organizacijo boksarskega dogodka. Le tako lahko skupaj dvignemo raven predstavitve tekmovalnega boksa. Sodelovanje med ljubljanskimi klubi je dobro in ne vidim ovir, da to ne bi moglo dobiti širšega smisla v številnejših tekmah na domačem terenu."
Nikolov: Zelo neodgovorno se mi zdi, da...
Iz evropskega prvenstva v boksu, ki ga je letos gostila Armenija, se je vrnil slovenski selektor Vlatko Nikolov, kjer je spremljal le enega slovenskega boksarja. Omenil je določene zadeve, ki jih je v slovenskem boksu pomembno spremeniti, da se bomo resnično lahko predstavili z najboljšimi in najbolj pripravljenimi na mednarodnih boksarskih prireditvah.
"Po moji izvolitvi za selektorja 29. aprila 2022 sem IO in predsedniku zveze predlagal, da se letošnjega EP ne udeležimo zaradi časovne omejenosti (zgolj trije tedni do EP). Po nekaj dneh se je predsednik zveze Reher dogovoril, da bi vseeno odšli. Sklical sem 14-dnevne reprezentančne priprave za prvake in podprvake. Na pripravah ni bilo niti enega prvaka, zato sem sklepal, da za to pač imajo svoj razlog. To bi bilo lahko vsaj 25 dni službene odsotnosti (14 dni priprave in 11 dni na EP) ali morda premalo časa za tehnično-taktično pripravo boksarja, saj v tako kratkem času ne moreš narediti bazičnih priprav, vmes pa so bili tudi prvomajski prazniki. Čeprav smo imeli DP od 20. do 23. aprila v Mariboru, bi boksarji morali imeti kondicijo, kar so nekateri na DP tudi dokazali. Na pripravah za kakšen dan je bil tudi podprvak Gal Šepic (do 75 kg). Zaposlen je v Slovenski vojski in je težko dobil prosto za priprave, za EP pa bi moral izkoristiti neplačan dopust, zato sem se odločil, da to EP izpusti. Zelo neodgovorno se mi zdi, da mi trenerji niso niti odgovorili, zakaj njihovi reprezentanti ne morejo na priprave. Fantje ves čas trenirajo in hočejo zastopati Slovenijo na tako velikih turnirjih, saj se mi zdi, da je to njihov cilj. Kot selektor se zavzemam, da imajo reprezentanti v slovenskem boksu možnost odličnih, kakovostnih brezplačnih priprav, kar se glede na njihovo požrtvovalnost in odrekanja tudi spodobi. Zato bomo vedno pred vsakim turnirjem imeli skupne priprave, kjer se bom odločal o pripravljenosti tekmovalca za določen turnir. Načrtovane imamo prijateljske borbe s kadeti od 13. do 17. junija in članski turnir v Atenah (Acropolis Cup) od 15. do 20. junija. Skupne priprave za vse starosti bomo izvedli v avgustu, saj nas nato čaka Maribor Cup. Gre za turnir IBA in obenem tudi prvi kvalifikacijski turnir za OI, kjer bo treba nabirati točke. V septembru nas čaka še balkansko prvenstvo v Skopju. Za naslednje kvalifikacijske turnirje se še ne ve, kdaj bodo. Predvidevam, do bodo na seznamu v roku dveh mesecev, saj se jih nameravamo udeleževati. Mislim, da je cilj vsakega boksarja in športnika odhod na olimpijske igre. Slovenija od svoje osamosvojitve v boksu na OI še ni imela svojega predstavnika in to je tudi pomemben cilj."
Reher: EP v Armeniji nepozabno doživetje
Prestolnica Armenije Erevan je bila od 23. do 30. maja tudi prestolnica boksa, kamor so se za zlato kolajno in naziv evropskega prvaka prišli borit boksarji iz celotne Evrope. Barve slovenske zastave je zastopal Nik Nikolov Veber (do 63,5 kg), ki se je pomeril z boksarjem iz Francije, Lounesom Hamraouijem, viceprvakom Evrope, s katerim je izgubil po točkah.
Na evropsko prvenstvo je odpotoval tudi predsednik Boksarske zveze Slovenije Robert Reher, ki izkušnjo opisuje kot nepozabno: "V Armenijo sem odpotoval z namenom, da si ogledam finalne dvoboje ter se sestanem s predsedniki in delegati tujih federacij. Kot vedno smo imeli veliko sestankov, na katerih smo razglabljali predvsem o prihodnosti boksa, zbliževanju federacij in skupni organizaciji vrhunskih boksarskih dogodkov. Zelo rad obiščem tuje kraje in spoznavam nove ljudi, vendar tega, kar sem doživel v Armeniji, nisem doživel že dolgo. Organizacija prvenstva je bila na najvišji možni ravni, najbolj od vsega pa me je presenetila vročekrvna publika, ki je z vzkliki in glasnim navijanjem v dvorani ustvarila nepozabno vzdušje. Gostoljubja in topline, ki sem ju prejel od armenske boksarske zveze, ne bom nikoli pozabil. Ob tem bi se rad iz srca zahvalil predsedniku armenske boksarske zveze Ohanesu Ovsepianu, od katerega sem prejel zlato plaketo za prispevek k razvijanju boksa. Plaketa je dokaz, da smo na pravi poti; na poti, kjer ni pomembno nič drugega kot boks in naši boksarji, ki jim ponujam vse in še več. Vzpenjamo se z visoko hitrostjo, vrhunec pa nas čaka septembra, ko bo Slovenija s turnirjem Maribor Cup prestolnica svetovnega boksa. Hvala, Armenija!"
