Dvakratna udeleženka olimpijskih iger se je izkazala na svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi, kjer se je v teku na 200 m prebila v polfinale in končala na 12. mestu. Tega leta je danes 35-letna atletinja zmagala tudi na evropskih igrah v Minsku na 100 m. Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu je bila šesta na 60 m, mesto višje pa leta 2021 v poljskem Torunu.
"Atletika mi je v življenje prinesla ogromno, med drugim sem na stadionu v ekipi spoznala tudi moža, pridobila štipendijo za študij v Ameriki, ogromno prepotovala in doživela, odkrivala kulture, spoznala različne ljudi po vsem svetu," je dve desetletji strnila Mihalinec Zidarjeva in opisala začetke športne poti: "Oba starša sta bila odlična odbojkarja in se s tem športom profesionalno ukvarjala večino moje mladosti. Tudi sama sem najprej začela s treningi odbojke. Z atletiko sem se začela ukvarjati v osmem razredu osnovne šole, ko je moj talent prepoznala učiteljica športne vzgoje Mira Janžovnik. Kljub temu, da je bila staršema atletika precej tuja, sta me odpeljala na stadion v Velenje, kjer sem že na prvem treningu spoznala svojega prvega trenerja Borisa Šalamona. Bil je navdušen nad mojo hitrostjo, čeprav, kot je dejal, še niti nisem znala teči."
Obiskovala je športni oddelek 1. gimnazije v Celju, prve odmevnejše rezultate pa je dosegla v celjskem Kladivarju. "Tam sem leta 2008 prvič prišla blizu normi za veliko člansko tekmovanje, za šest stotink sem zgrešila takratno normo B za OI v Pekingu." V mlajših kategorijah je postavljala državne rekorde (60, 100 in 200 m), njen rekord v mlajši mladinski kategoriji na 100 m še vedno velja (11,72). Že v svojem prvem letu treningov atletike je v Kranju prvič tekmovala tudi za reprezentanco na mladinskih igrah treh dežel leta 2004. Članska državna prvakinja je prvič postala leta 2008 v dvorani (7,42). Skupno je osvojila prek 20 naslovov državne prvakinje. Za člansko reprezentanco je prvič nastopila leta 2006, v štafeti na takratni izvedbi ekipnega prvenstva v Solunu. Po končani srednji šoli se je odločila za študij v ZDA, na Univerzi Nebraska Omaha je študirala in tekmovala pet let. "Izbrala sem študij komunikologije – odnosi z javnostmi in oglaševanje, poleg rednega študija sem opravljala pripravništva iz tega področja in kot študentka delala v fitnesu. Vpisala sem še študij španščine in se leta 2013 iz ZDA vrnila z dvema diplomama."
Po vrnitvi v Slovenijo se je preselila v Ljubljano in začela sodelovati z zadnjim trenerjem Srđanom Đorđevićem. Že naslednjo sezono se je uvrstila na EP v Zürichu. Konec leta 2015 jo je ustavila poškodba ahilove tetive, leta 2019 pa se je uspešno vrnila – bila je šesta na EP v dvorani, osvojila je zlato na evropskih igrah, zmagala na mitingu v Zagrebu, bila v polfinalu na 200 m na SP v Dohi, osvojila zlato na svetovnih vojaških igrah, vse z osebnimi rekordi. Po olimpijski sezoni 2021 se je odločila za materinstvo, a z jasnim ciljem, da se bo vrnila na tekmovanja. Tako je leto dni po porodu že tekmovala in se ob koncu sezone 2023 vrnila na raven iz leta 2021. "Pri vrnitvi po porodu je bila ključna podpora moža Luke in domačih, hčerka Zara je bila do njenega šestega meseca z mano na vsakem treningu. Ko je postala bolj aktivna, sta predvsem obe babici pomagali, da sem lahko trenirala. Na priprave smo hodili v družinski zasedbi."
V letošnji sezoni je tekmovala na dvoranskem EP in SP: "Večale so se tudi obveznosti v službi, kjer od aprila opravljam osemurni delovnik. V veliko čast in veselje mi je bilo, da sem se uvrstila v reprezentanco in v teku na 200 metrov ter štafeti nastopila na ekipnem EP v Mariboru."
Ponosna je tudi na to, koliko let je vztrajala na vrhunski ravni. "Pri tem sem se večkrat po številnih prekinitvah in težavah vrnila na najvišjo raven. Enako sem ponosna tudi na to, da sem na večini največjih tekmovanj odtekla osebne rekorde ali najboljši izid sezone. Veliko zaslug za to pripisujem tudi dobremu sodelovanju in zaupanju v trenerja Đorđevića," je še dejala Maja.
