Drugi dan sta zmagala Kristjan Čeh v metu diska in Klara Lukan na 5000 m, s slovenskim rekordom na 110 m ovire je bil drugi Filip Jakob Demšar.
Slovenija je na drugem mestu osvojila 402,5 točke in zaostala le za Belgijo (451,5), s tretjim mestom si je napredovanje zagotovila tudi Norveška (400).
Gostiteljica EP je bila pred drugim dnevom EP na želenem tretjem mestu. Pred Slovenijo sta bili Belgija in Norveška. Potem ko so prvi dan atletinje in atleti v večini primerov celo presegli svoje cilje, se je podobno zgodilo tudi zadnji dan.
Reprezentanca je tako dokaj zanesljivo napredovala. To je bilo jasno že pred zadnjo disciplino, ko so v mešani štafeti Rok Ferlan, Maja Pogorevc, Lovro Mesec Košir in Anita Horvat zasedli tretje mesto in 3:15,71 za sekundo zaostali za slovenskim rekordom (3:14,72).
Kapetanka ženske vrste Tina Šutej je dosegla edino slovensko zmago prvi dan EP, ko je v skoku s palico preskočila 4,70 m. Današnji drugi dan na stadionu Poljane je prinesel zadnjih 17 disciplin in nastop svetovnega podprvaka in evropskega prvaka v metu diska Čeha, ki je zmagal, tretje slovensko prvo mesto na EP pa je na najdaljši razdalj, 5000 m, pričakovano pritekla Klara Lukan.
Oba kapetana sta po zgodovinskem uspehu, še nikoli združena reprezentanca atletinj in atletov Slovenije ni nastopila med elito, izpostavila, da v reprezentanci ni bilo šibkega člena in tudi nobene večje napake. "Če me bo ekipa potrebovala v Turčiji čez dve leti in če bom zdrava, bom pomagala. Te reprezentančne tekme imajo poseben naboj in vedno sem na njih rada nastopala," je dejala Šutej.
Ladislav Mesarič, ki je bil vodja lokalnega organizacijskega odbora in je tudi vodja stroke na Atletski zvezi Slovenije (AZS) je dajal, da bo reprezentanca čez dve leti še močnejša. "Imamo izjemno mlado generacijo, tudi metalce. Še naprej bodo delali na štafetah ter tudi na drugih disciplinah. V prvi ligi bodo sicer zbrane najboljše reprezentance. Ampak naš cilj je, da čez dve leti ostanemo med elito, saj če ne bomo šli v Turčijo s tem motivom, potem sploh ni vredno oditi na prvenstvo," je zatrdil Mesarič.
Vesela sta bila tudi predsednik AZS Primož Feguš in direktor zveze Nejc Jeraša, ki so ju reprezentanti tako kot Mesariča po podelitvi vrgli v bazen vodne ovire za 3000 m zapreke.
Čeh je s 68,21 m pred tem prepričljivo ugnal tekmece. Lukan je po seriji slovenskih rekordov v zadnjem času tudi tokrat dosegla dober čas, 15:09,56 in za skoraj pol minute ugnala drugouvrščeno. Filip Jakob Demšar pa na 110 m ovire z drugim mestom postavil tudi slovenski rekord s 13,47 sekunde. "Prvi cilj sem izpolnil in osvojil vse možne točke. Drugega, da vržem prek 70 m pa ne. A sem imel vsak met tako dolg, da bi z njim zmagal. Več tokrat ni bilo možno. Metalci smo večji in težji od drugih, v veliki vročini je bilo za nas taki še težje," je nastop strnil Čeh. Takoj je s 65,38 m povedel, nato pa nadaljeval svojo tekmo s 66,55, 68,16, 67,14 m, 68,21 in končal s 64,84 m. S tem je dosegel deseto zaporedno zmago v sezoni in izenačil dosežek, ki mu je uspel le še v letu 2022. Ob tem, da bo letos vrhunec leta na svetovnem prvenstvo septembra v Tokiu in še obilo tekem. "Ker sem kapetan je bila tokrat še večja odgovornost. Zato sem šel v prvi met le toliko, da si zagotovim prvo mesto. Potem pa sem nadaljeval s stopnjevanjem. Tudi Tina Šutej je kot kapetanka zmagala prvi dan, ko smo tudi več kot odlično opravili svoje delo," je dodal Čeh. Drugi za njim je bil evropski podprvak Lukas Weisshaidinger (64,88 m). Avstrijec je bil pred tem tretji še na olimpijskih igrah v Tokiu ter tretji tudi na svetovnem prvenstvu v Dohi 2019 in na evropskem prvenstvu v Berlinu 2018. Tretji pa je bil tokrat Romun Alin Alexandru Firfirica, četrti na SP leta 2019 v Dohi je vrgel 63,81 m."Na tako vreme nismo navajeni in ni bilo najlažje. Amapk sama sem se počutila sveže. Dosegla sem tudi, posebej za tako vroč dan, dober čas. Ni pa mi veliko zmanjkalo do rekorda prvenstev. To sicer ni bil moj cilj," je bila popolnoma sveža v cilju Lukanova.
Demšar pa je na visokih ovirah tekel najhitreje med Slovenci doslej. Prejšnjega je prav tako v Mariboru izenačil 5. junija letos, ko je s 13,78 sekunde, ki ga je 18 let prej postavil njegov sedanji trener Damjan Zlatnar. "Ni nič boljšega, kot postaviti slovenski rekord pred tako lepo in glasno publiko. Zelo sem zadovoljen s formo in ta se še stopnjuje. Upam, da bom do konca julija, ko se odloča o nastop na SP, še boljša. Vem, da lahko tečem še hitreje, danes recimo nisem imel dobrih pogojev z vetrom. Veselim se naslednjih tekem," je dejal Demšar. Pred njim je bil le Avstrijec Enzo Diessl (13,31).
Jan Vukovič je prišel četrti v cilj na 800 m (1:46,79). Peti sta bili v suvanju krogle z osebnim rekordom 14,95 m Nuša Lužnik in na 1500 m Veronika Sadek (4:20,71).
Neja Filipič v troskoku ni presegla 14 m in je namesto boja za zmago osvojila šesto mesto s 13,92 m. Šesta je bila z 1,83 v skoku v višino tudi Lia Apostolovski. To mesto sta zasedla tudi Nika Glojnarič na 100 m ovire s 13,04 sekunde in Anže Durjava v metu kopja (74,68).
Kraljica športov na velika vrata vstopila v Mariboru
Predsednik Evropske atletike Dobromir Karamarinov je pred ekipnim evropskim prvenstvom druge in tretje lige v atletiki v Mariboru izpostavil, da je to največje atletsko tekmovanje, ki ga je doslej gostila Slovenija. Prek 1500 športnic in športnikov ter njihovih spremljevalcev iz 31 držav je od 24. do 29 junija tekmovalo na stadionu Poljane. Slovenija je ekipno EP dobila namesto Izraela. "Pred enim letom še ni bilo jasno, če bomo gostili EP. Nato nam je EA dodelila tekmovanje namesto Izraela. Ni bilo veliko časa za pripravo, ampak ob spodbudi in pomoči EA nam je uspelo in kraljica športov je na velika vrata prišla v Slovenijo. AZS še nikoli ni prodajala vstopnic za tekmovanja, tokrat je to prvič. Poleg tega bo po dolgih letih prenos tudi na nacionalni televiziji," je izpostavil predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Primož Feguš.
Brez televizije je bilo akreditiranih 22 novinarjev in 20 fotografov, za prvenstvo je skrbelo 264 prostovoljcev, oba dneva druge lige s Slovenjo pa sta bila razprodana. Prodali so 864 vstopnic za gledalce, 150 pa je bilo brezplačnih vstopnic za visoke goste. Evropska atletika precej dvignila standarde za izvedbo ekipnega EP. "EA je zelo dvignila merila za izvedbo ekipnega EP od tistih, ki so veljala v preteklosti, kar ima tudi finančne posledice," je pojasnil direktor AZS Nejc Jeraša.
Tekmovanje je stalo okrog 1,8 milijona evrov. "Največji strošek so nastanitve in prehrana v višini 600.000 evrov. Država je za EP namenila 450.000 evrov, EA pa 600.000, ostalo so sponzorski in drugi prihodki," je navedel Jeraša. AZS je skupaj z obema mariborskima atletskima kluboma in mariborsko občino uspešno unovčila izkušnje, ki si jih je pridobila pri organizaciji Olimpijskega festivala evropske mladine leta 2023. Tedaj so temeljito prenovili tudi atletski stadion Poljane. To so za ekipno EP še nadgradili. Poleg že zgrajene atletske dvorane so dogradili pripravljalni del stadiona z novima metališčema za suvanje krogle in met kopja. Ob tem so postavili tudi novi kletki za met diska in kladiva ter obnovili razsvetljavo na stadionu, ki zdaj omogoča tekmovanja v večernih urah, je nanizal direktor podjetja Šport Maribor Ranko Šmigoc.
"Televizija Slovenija je odlično opravila prenos ekipnega EP, tako jih je ocenila EA. Vodja televizijskega oddelka je dejal, da lahko RTV Slovenija opravi prenos diamantne lige, najprestižnejše serije mitingov na svetu, brez da bi dobila eno samo navodilo," je povedal predsednik lokalnega organizacijskega odbora Lado Mesarič.
Televizija Slovenije je zadnje atletsko tekmovanje pri nas v celoti opravila pred desetletjem in pol v Velenju, ki je v tistem obdobju gostil največji slovenski miting in tudi EP v krosu. Tokratno EP je bilo tako velik izziv tudi zaradi velikih zahtev EA.
Nacionalna televizija je v štajersko prestolnico prišla z veliko sodobne opreme in številčnim osebjem. Imela je 24 kamer, dron je krožil nad stadionom, med številnimi kombiji s potrebno opremo pa je bil tudi studijskimi s štirimi režijami. Glavni režiser Jaka Krivec je skupaj z ekipo tudi po mnenju EA opravil zelo dobro delo. EA je namreč zahtevala skoraj enake pogoje kot za člansko EP, doslej so bile zahteve precej nižje. V veliki vročini so imeli fizično najtežje delo snemalci s po šestimi urami in več na nogah na tartanu, ki je še dodatno dvignil že tako visoke temperature.
Ena izmed pomembnih odločitev v boju za napredovanje v prvo ligo se je zgodila že slabi dve uri po začetku tekmovanja. Eden glavnih favoritov za zmago v teku na 400 m ovire je bil Turek Berke Akcam, prav njegova reprezentanca je tista, ki naj bi bila po napovedih tretja pred Slovenijo v končnem seštevku glede na prijavljene izide posameznikov in štafet. Svetovni mladinski prvak leta 2021 v Keniji in peti lani na članskem EP v Rimu pa je pobegnil na startu in bil diskvalificiran. Skoraj deset minut je minilo nato do naslednjega starta, saj je Akcam protestiral in skušal prepričati sodnike, da bi mu vendarle dovolili ponovno v startne bloke. To se ni zgodilo, Mitja Zubin, ki je nadomestil poškodovanega slovenskega rekorderja Matica Iana Gučka pa je z borbenim nastopom zasedel četrto mesto in se s 50,83 približal osebnemu rekordu. Vodilni iz turške zveze so nato v nedeljo zjutraj poklicali Karamarinova, a odločitve niso mogli spremeniti. Prav tako med tistimi, ki so odločali o diskvalifikaciji, ni bilo slovenskih sodnikov, startna oprema pa je bila avstrijska. Italijanski starter je to delo opravljal že na lanskem posamičnem EP v Rimu, sodnik na cilju pa je bil Belgijec.
Med prvenstvom je prvi dan tekmovanja v drugi ligi pred stadionom Poljane skupina ljudi protestirala proti dejanjem Izraela na Bližnjem vzhodu in nastopu te reprezentance v štajerski prestolnici. "Blizu stadiona se je zbralo okrog 30 mirnih protestnikov, ki so proti dejanjem Izraela. Ljudje imajo vso pravico, da povedo svoje mnenje, to vedno zagovarjam. Poleg tega so povedali tudi, da bodo to storili in odšli ter da ne bodo motili tekmovanja. Imajo nekaj transparentov, predvajajo glasbo, mislim da palestinsko," je Mesarič. AZS ni mogla odločati o prepovedi nastopa Izraela. "Tudi EA nima teh pristojnosti, Svetovna atletika (SA) pa ni sprejela nobenih sankcij in izraelska atletska zveza je še vedno polnopravna članica EA in SA. AZS ima le nalogo, da poskrbi, da tekmovanje poteka nemoteno in v varnem okolju," je pojasnil Feguš.
Slovenija je ekipno EP dobila prav zaradi Izraela, ki je bil prvotni gostitelj tekmovanja, a ga je EA zaradi vojne v regiji dodelila Sloveniji. Naslednji gostitelj ekipnega EP bo čez dve leti Turčija, kjer bo tekmovanje potekalo v okviru evropskih iger kot je bilo to že pred dvema letoma na Poljskem. Tako, da se je Turčija kot domačin tudi uvrstila v prvo ligo, a pod pogojem, da bo stadion na katerem se tekmuje imelo devet stez za teke.
Končni vrstni red II. divizije (po 37 disciplinah)
1. Belgija 451,5
2. Slovenija 402,5
3. Norveška 400
4. Turčija 382
5. Irska 349
6. Danska 335
7. Avstrija 318
8. Hrvaška 308,5
9. Slovaška 304,5
10. Romunija 285
11. Estonija 266,5
12. Izrael 258,5
13. Srbija 253
14. Ciper 245,5
15. Bolgarija 240,5
16. Latvija 212
