Tom je postal članski državni prvak z odličnim metom prek 80 metrov in tako postal drugi Slovenec po Matiji Kranjcu, ki je presegel magično mejo. "Počutim se odlično. To je prvi mladinski rekord, ki sem ga podrl. Lepo je, da sem kot drugi Slovenec presegel 80 metrov, a upam, da bo šlo še naprej in pridem na prvo mesto slovenske lestvice. Moj prvi cilj je še vedno dober nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v perujski Limi, ki bo konec avgusta. Ta rezultat, ki sem ga dosegel v Celju, je posledica prvega dela treninga in upam, da ga bom lahko še izboljšal," je dejal Tom, ki je za štiri metre izboljšal letošnji najboljši rezultat na svetu med mladinci. "Navdušujoče je, da imam prvi rezultat na svetu, ampak to, da sem prvi na svetu, bom moral potrditi tudi na svetovnem prvenstvu," je dodal Tom, ki ga trenira oče Robert, ki je večkratni državni prvak v metu kopja.
Kako pa je trenirati v razmerju oče-sin? "Lahko si predstavljate, da je odnos malce bolj sproščen in tudi kakšna besed več se izreče, ker smo iz iste družine. Ne morem pa izreči žal besede o svojem trenerju. Je najboljši trener, ki bi ga lahko želel. In nisva doma samo oče in sin ter na stadionu trener-tekmovalec. Tudi na stadionu je moj oče in tudi doma moj trener," je z nasmehom zaključil Tom.
Njegovega očeta in trenerja, danes 54-letnega Roberta, smo spremljali pred dvema desetletjema, na državnem prvenstvu v Celju pa je osvojil šesto mesto z zavidljivim rezultatom za to starost – 49,67 metra. In kako je biti trener in oče takega atleta in sina? "Res sem njegov trener, hkrati pa oče. Kopje trenira že od pionirskih let. Prej je metal tudi druge stvari, štiri leta je treniral rokomet, potem pa se je sam odločil za kopje. Nikoli ga nisem v nič silil. Je pa v zadnjih dveh letih zelo zrasel. Zdaj ima 196 centimetrov in ima izjemen odriv – z mesta v višino 80 centimetrov, kar je primerljivo s skakalci v višino. Poleg tega ima odlično motoriko gibanja in visoko kognitivno raven. Slednje pa nam povzroča tudi nekaj težav na treningu, saj preveč razmišlja s svojo glavo in premalo upošteva nasvete trenerja. Zato morda celo malce počasneje napreduje," se je smejalo ponosnemu očetu, ki je bil vedno znan kot človek brez dlake na jeziku.
Tudi Robert razmišlja podobno kot Tom in pravi, da na stadionu ni samo trener in doma ni samo oče. "Moj odnos do njega je sproščen. Malce pa le izkorišča to razmerje oče-sin, saj si dovoli precej več kot drugi, ker treniram še drugega metalca in metalko v AK Kranj." Pa imajo v Kranju vse pogoje za razvoj vrhunskega atleta? "Strokovno znanje imamo, saj sem šolani strokovnjak in desetkrat sem bil članski državni prvak. Napisal sem strokovno knjigo in diplomiral iz meta kopja. Poznam se tudi s Klausom Bartoniezom, doktorjem kopja, ki je trener olimpijskega prvaka Neeraja Chopre. Klub nam stoji ob strani, atletska zveza tudi, saj ima Tom z zvezo pogodbo. Za Športni zavod Kranj imajo še kakšno prošnjo, recimo za nabavo posebnih trenažerjev v fitnesu. Upamo, da se bo kmalu uredilo, saj se ne ukvarjamo z rekreacijo, ampak z vrhunskim športom. Na svetovnem prvenstvu bomo tekmovali proti tistim, ki imajo vse pogoje za trening," je nadaljeval Robert, ki ne živi od trenerskega dela. "Ne. Delam v osnovni šoli kot učitelj športne vzgoje, v prostem času pa sem trener v Triglavu. Imamo pa svojo hierarhično lestvico glede profesionalne dejavnosti. Prvo službo sem začel kot trener v AD Mass v Ljubljani, kjer sem bil trener za mete s sofinanciranjem ministrstva. Tudi v Kranju je tako, a sem v klubu prišlek in nisem med glavnimi trenerji. Imam pa super atleta, ki je slučajno moj sin," se je nasmejal Robert
Razkril je še, kakšne načrte imata za prihodnost: "Greva po korakih. Napredujeva postopoma. Na treningih izhajam iz njegovega profila, kar pomeni, da se prilagajam njegovi višini. Ima košarkarsko višino in je visok kot Usain Bolt. Niti Nemci pri tako veliki bazi nimajo metalca kopja s tako višino. Poleg tega pa je Tom šele prvo leto starejši mladinec in ima še res veliko časa za razvoj. Letos sva imela kot glavni cilj zastavljen nastop na svetovnem prvenstvu v Limi. Do zdaj je imel bazične priprave, od zdaj naprej pa je do konca avgusta, torej osem tednov, namenjenih posebnemu treningu. Ob tej priložnosti bi se zahvali profesorju dr. Vojku Strojniku in preostalim trenerjem, od katerih sem črpal znanje."
In tako je na površje izplaval nov veliki up slovenskega športa, atletike, ki bi lahko zasijal na svetovnem nebu. Res izjemen talent, za katerega lahko samo upamo, da se bo izognil poškodbam in imel možnost nastopiti na veliki sceni.
