Četverica atletinj in atletov je poskrbela, da se slovenska reprezentanca z nobenega velikega tekmovanja, razen z olimpijskih iger v Tokiu, od leta 2021 ni vrnila brez odličja. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu se je Kristjanu Čehu, ki je v tem obdobju postal svetovni prvak v metu diska in si priboril še dve srebrni kolajni, ter slovenskima rekorderkama Tini Šutej in Aniti Horvat, omenjenih ni bilo na prvenstvu na Škotskem, pridružila še Lia Apostolovski z bronom v petkovem finalu skoka v višino.
Lia Apostolovski je že na prejšnjih velikih tekmah pokazala, da je tekmovalka, ki resnično naredi največ, ko je najbolj potrebno. Zagotovo je Lia ena izmed tekmovalk v Sloveniji, ki se lahko na tekmi popolnoma osredotoči nase in na svojo izvedbo, tako da v večini naredi največ, kar je mogoče v tistem trenutku. Resnično je treba občudovati mladenko, ki pri 23 letih zmore toliko zbranosti, da lahko v pravem trenutku iz sebe izvleče največ. Seveda, tako kot je poudarila tudi sama, tega ne bi zmogla brez odlične ekipe, ki jo ima okoli sebe, na čelu s trenerjem Rožletom Prezljem, ki iz lastnih izkušenj ve, kako se tem rečem streže. Lia Apostolovski ima skok v višino v genih, po očetu, ima izjemen odriv in je zelo natančna, kar ji nadomesti primanjkljaj telesne višine – 177 cm proti 186 (Nicola Olyslagers) ali 180 (Jaroslava Mahučih).
Na Škotskem sta se zelo izkazala še Nika Glojnarič in Rok Ferlan, ki sta v svojih disciplinah dosegla osebna rekorda in bila v polfinalu. Tudi 20-letni sprinter Anej Čurin Prapotnik je tekmoval odlično za svoje prvo veliko tekmovanje, malce sta zatajila le izkušena Neja Filipič in Filip Jakob Demšar, ki pa bo po študiju v ZDA potreboval še kakšno leto, da bo spet začel napredovati tako, kot si želi (z večino slovenskih atletov je bilo do zdaj tako). Pod črto – odličen nastop slovenske reprezentance na prvem vrhuncu letošnje sezone, ki ga je z vsaj malce presenetljivo kolajno začinila Lia. Vsi, ki delajo z atleti in atletinjami, ter ostali v slovenski atletiki so res lahko ponosni na to, kar pokaže Slovenija. Ko šesterici, ki se je predstavila v Glasgowu, dodaš vsaj še peterico ali šesterico drugih, pa še kakšno štafeto zraven, ima država z dva milijona prebivalci ekipo, ki bi ji jo zavidale mnoge nacije, ki v kraljico športa vlagajo neprimerno več kot 1,6 milijona na leto za vse skupaj. Pravzaprav je slovenska atletika zelo poceni ustvarjalka vrhunskih mednarodnih športnih uspehov.
Leto, ki obeta
"Tudi zato je privilegij, da sem predsednik Atletske zveze Slovenije. Naša šestčlanska reprezentanca se je zelo izkazala. Imamo kar štiri kandidate za kolajne na evropskem prvenstvu v Rimu, toliko jih slovenska atletika še nikoli ni imela in nas postavlja ob bok veliko večjih atletskih velesil," je povedal Primož Feguš, predsednik AZS, ki je izpostavil, da je za večji razmah dvoranske atletike svoje dodala tudi pokrita krožna steza na obrobju Novega mesta. Precej obnov atletskih tekmovališč je bilo v zadnjih letih tudi drugod po Sloveniji.
"V Mariboru je tako nastal zelo dober stadion s pokrito dvorano za lanski olimpijski festival evropske mladine. V Ljubljani je bila prejšnji teden predstavitev izgradnje novega stadiona in dvorane v Šiški. Nadejamo se, da se bo gradnja začela letos, vprašanje je le, kako dolgo bo trajala. Norme za velika tekmovanja so postale tako zaostrene, da so dosegljive le peščici. Tako je svetovna lestvica postala druga in nič manj pomembna pot na velike tekme. Najprej smo začeli pošiljati svoje tekmovalce na balkanska prvenstva, kjer se dobijo zelo dobre točke. Te pa bo mogoče odslej loviti ne le na državnih prvenstvih, ampak tudi v močni tuji konkurenci naše mednarodne lige," je orisal Feguš.
