Pester atletski teden za konec zimske sezone: Ni težko napovedati dveh kolajn

Šutejeva bo v skoku s palico branila srebro z dvoranskega EP leta 2021 v poljskem Torunu ter ima najboljši izid v Evropi in drugega na svetu. Zelo visoko na evropskih lestvicah je tudi Anita Horvat, ki ima v teku na 800 metrov tretji rezultat sezone v Evropi in je dvoransko turnejo svetovne atletike končala na skupnem tretjem mestu.

»Reprezentanca je zelo kakovostna in zelo močna, imamo široko zasedbo in ni težko napovedati dveh kolajn ter še dve finalni uvrstitvi med osmerico. Kar bo več, pa bo zelo prijetno presenečenje,« je napovedal vodja stroke na Atletski zvezi Slovenije Albert Šoba.

Skupno bo tekmovalo devet Slovenk in trije Slovenci. Tina Šutej, lani bronasta na SP v dvorani in na EP na prostem ter četrta na SP na prostem, je s 4,82 metra, kar je tudi njen državni rekord z začetka tega meseca, druga po izidih sezone na svetu.

Na vseh mednarodnih tekmah to zimo je preskočila najmanj 4,70 m, le na državnem prvenstvu v Celju je bila pod to mejo. Pred njo je bila v sezoni le Američanka Katie Moon, olimpijska in svetovna prvakinja, s 4,83 m. Ljubljančanka, ki zadnja leta živi in trenira v Celju, je tako najboljša Evropejka letos. Četrta na svetu in druga na stari celini je s 4,75 m Finka Wilma Murto, evropska prvakinja lani v Nemčiji. Sledi ji mladinska svetovna prvakinja leta 2018, Čehinja Amalie Švabikova, s 4,72 m.

Na EP v Turčiji bodo slovenske barve zastopale tri tekačice v teku na 800 m, poleg Anite Horvat še Jerneja Smonkar in Veronika Sadek, Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m, Joni Tomičić Prezelj na 60 m ovire, Lia Apostolovski v skoku v višino, Neja Filipič in Eva Pepelnak v troskoku, Jan Vukovič na 800 m, Robert Renner v skoku s palico in Jan Luxa v troskoku.

Predsednik zveze Primož Feguš je izrazil pričakovanje, da se bo ekipa iz Turčije vrnila z najmanj enim odličjem. »Lanska sezona je bila najboljša v zgodovini slovenske atletike. Tako je bilo sprva nehvaležno napovedovati boljše uvrstitve v letu 2023. Toda ta zima je pokazala, da bi bili lahko še uspešnejši,« je dodal direktor AZS Nejc Jeraša.

»Počutim se dobro. Veseli me, da skačem tako dobro, da sem favoritinja za zlato kolajno. To je lep občutek, sem dovolj stara in izkušena, da to ni breme. Doživljala sem razočaranja in uspehe. Imela sem velika pričakovanja, tudi drugi so jih imeli, pa nisem bila uspešna. V zadnjih sezonah nizam tudi uvrstitve na zmagovalni oder. Vse to zdaj ne more negativno vplivati name. Zadovoljna sem z letošnjo sezono, imam že srebro in bron z EP, a želim si zlate kolajne in s takimi mislimi grem v Turčijo,« je zatrdila ena najboljših skakalk s palico na svetu, 34-letna Šutejeva.

Tudi Anita Horvat, ki bo tekla na 800 metrov (v Evropi imata boljši letošnji izid od nje samo dve Britanki) ne skriva želje, da gre v mesto na stičišču Evrope in Azije po kolajno. »Pred evropskim prvenstvom imam dobre občutke. Pripravljena sem odlično, za čas krepko pod dvema minutama. V tej zimi mi to še ni uspelo, a sem končala na tretjem mestu v svetovni dvoranski seriji, prav tako imam tretji izid v Evropi in si želim zelo visoko. V Turčijo grem po kolajno,« je bila odločna Trebanjka.

Visoko cilja tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki bo tekla na 3000 metrov. Pred sezono je naredila radikalno spremembo, saj je zamenjala trenerja, ki je zdaj Nemec, in opravila priprave v Keniji. »Lani sem imela težave s poškodbami in boleznimi. Zamenjala sem trenerja in zdaj vadim v nemški ekipi. Na evropskem prvenstvu se želim uvrstiti v finale in tam teči kar najbolje. Zelo rada tudi tekmujem v dvorani,« je bila optimistična Maruša, ki je znana predvsem kot nepopustljiva borka.

O finalu osmerice zagotovo razmišlja tudi najboljša slovenska troskokašica Neja Filipič: »Želim si, da bi v petek dobro nastopila in izboljšala izid sezone. Težko napovedujem, kakšen izid bom dosegla, saj sem imela poškodovano tetivo na stopalu. Vesela sem tudi, da ne bom sama in se bova z Evo Pepelnak, drugo tekmovalko v troskoku, lahko spodbujali.«

Od trojice moških, ki potujejo na prvenstvo v Istanbul, je najbolj izkušen skakalec s palico Robert Renner, ki že ima bronasto kolajno z evropskega prvenstva na prostem (Amsterdam 2016). »Počutim se dobro. Prejšnji teden sem imel nekaj težav, upam pa, da se v Turčiji ne bom znova zastrupil s hrano, saj prvič ni bilo najbolj prijetno. Pripravljen sem dobro, saj sem na treningih skakal bolje kot lani. Na tekmi mi to še ni uspelo. Evropsko prvenstvo je zadnja tekma zime in idealna priložnost, da to dosežem. Želim si vsaj najboljšega izida sezone,« je razmišljal Renner.

Pogodbe za leto 2023
Atletska zveza Slovenije je včeraj sklenila pogodbe s svojimi najboljšimi atletinjami in atleti za letošnje leto. Načrtovana vrednost letošnjih pogodb je 305.795 evrov (lani 290.000 evrov). Skupno je v sistem financiranja vključenih 55 športnic in športnikov. Prvi je v petek pogodbo podpisal svetovni prvak v metu diska Kristjan Čeh. Najboljši slovenski atlet zadnjega obdobja in slovenski rekorder v metu diska je eden od šestih članov vrhunske selekcije 1, v kateri so še najboljša atletinja v Sloveniji Tina Šutej ter Anita Horvat, Lia Apostolovski, Maruša Mišmaš Zrimšek in Neja Filipič. Da si v najboljši selekciji, je treba izpolniti normo za letošnje svetovno prvenstvo v Budimpešti ali pa se je moral posameznik uvrstiti do 16. mesta na lanskem svetovnem prvenstvu v Eugenu v ZDA. Atletinje so dobile finančno podporo v višini 9000 evrov, sorazmeren delež pa je dobil tudi trener.

V vrhunski selekciji 2 je 16 atletinj in atletov, ki so kandidati za nastop na evropskem prvenstvu na prostem. V njej sta tudi Klara Lukan, ki se je po enoletni odsotnosti zaradi poškodb z državnim članskim rekordom vrnila, ter Luka Janežič. Slovenski rekorder na 400 m po poškodbi v prejšnji zimi že trenira skoraj stoodstotno in načrtuje vrnitev na tekmovanja v poletni sezoni. Člani vrhunske selekcije 2 so dobili finančno pomoč v višini 5000 evrov.

Trinajst je članov mednarodne selekcije, v njej pa je tudi Maja Mihalinec Zidar, ki je po materinstvu že začela tekmovati v dvoranski sezoni. Preostali so člani vrhunske mlade selekcije. AZS pa dodatno podpira tudi nacionalne panožne ekipe v sprintih, na ovirah, skokih in mnogoboju, tekih na srednje in dolge proge ter štafete. Tako bo skupno število posameznikov, ki jih bo finančno podprla zveza, precej preseglo stotico – 144.

»Vesel sem, da prvič podpisujem pogodbe, v katerih so tako pravice kot obveznosti. Upam, da slednje niso pretežke, a vas bo AZS potrebovala na posameznih dogodkih, ki so med drugim pomembni za pridobivanje finančnih sredstev. Kmalu nas čaka dvoransko EP, poleti pa SP v Budimpešti. Želimo si tudi dobrega nastopa na ekipnem evropskem pokalu, kjer bo Slovenija nastopila v prvi ligi. Upam, da bomo v njej obstali ali pa celo naredili še kakšen korak naprej,« je ob podpisu pogodb povedal predsednik zveze Primož Feguš.

»Strokovni svet AZS je odgovoren za dolgoročni razvoj slovenske atletike, ne le za letos. Zato želimo imeti čim več atletinj in atletov v sistemu financiranja, da je osnova zelo široka in sta potem tudi najvišji selekciji številčni ter več posameznikov dosega vrhunske mednarodne rezultate. Posledica pa je tudi to, da je za posameznika namenjenega nekaj manj denarja kot lani,« pa je pojasnil vodja stroke na AZS Albert Šoba.