Izteka se leto 2020, ki je bilo za vse izjemno težko zaradi pandemije. Slovenska atletika pa je kljub vsemu izpeljala vsa tekmovanja.
Vesel sem, da je AZS zdravstveno krizo obrnila v priložnost. Že v prvem valu epidemije sem se odločil, da bom začel iskati rešitve, in se nisem hotel vdati v usodo ter vse skupaj prespati. Po pogovorih na ministrstvu sem se odločil, da vložimo vse napore v to, da se atletika zažene v domačem okolju. Atletika je posamični šport in po delnem odprtju smo vse skupaj lahko izpeljali. Ponosen sem, da smo priredili vse tekme tekmovalnega programa 2020, posebej pa sem ponosen, da smo uspeli organizirati atletsko ligo Telekom Slovenije 2020. Slovenski tekmovalci so imeli doma izjemne razmere za delo in so jih res izkoristili. Atletika je s tem dobila tudi več pozornosti v medijih. Imeli smo za 110 odstotkov večjo pojavnost v medijih kot pred dvema letoma. In poudarjam, da nismo tekmovali z drugimi športi. Moja zamisel je bila, da smo začeli tekmovanja snemati in jih predvajati tudi na Youtube kanalu ter na različnih družbenih omrežjih. Preprosto smo zgrabili bika za roge. Doživeli smo zelo pozitiven odziv pri medijih, še bolj pa me veseli izjemen odziv pri atletih in starših.
Slovenski vrhunski atleti in atletinje so dosegli nekaj vrhunskih rezultatov – državne rekorde, nastope na mitingih diamantne lige ...
Ob koncu sezone bi se vsem rad zahvalil in vam čestital. Rad bi osvetlil nekatere največje dosežke, a seveda ne morem našteti vseh, saj jih je bilo ogromno. V vseh starostnih kategorijah na prostem in v dvorani je bilo popravljenih več kot 70 državnih rekordov. Kristjan Čeh je v metu diska popravil 21 let star članski državni rekord in hkrati dosegel evropski rekord za mlajše člane. Maruša Mišmaš je prav tako popravila rekord, ki je imel že dolgo brado, in sicer v teku na 3000 metrov, še bolj odmeven pa je bil njen rekordni tek na 2000 metrov z zaprekami, kjer je postavila drugi najboljši izid na svetu vseh časov in si prislužila naziv najboljše evropske atletinje meseca julija. Tu imamo še Tino Šutej, ki je dvakrat popravila državni rekord v skoku ob palici. Najprej že februarja v dvorani, nato pa še na prostem. Rekord na prostem je odtekla klubska štafeta Massa v teku na 4 x 400 metrov. Absolutna rekorda v tej disciplini smo videli tudi v dvorani. Dobili smo prvega rekorderja v cestnem teku na pet kilometrov, in sicer je to Mitja Krevs. Naši najboljši atleti so se v zaključku sezone udeležili največjih svetovnih mitingov. Luka Janežič je zmagal na mitingu v Zagrebu, kjer je bila Maja Mihalinec tretja, Luka je bil tudi drugi na mitingu diamantne lige v Stockholmu, kjer je bila Šutejeva tretja. Na mitingu diamantne lige v Monaku so odlično nastopile Maja Mihalinec, Neja Filipič in Anita Horvat, slednja je bila odlična druga tudi na mitingu diamantne lige v Bruslju. Prvič je nastop na tako velikem mitingu okusil tudi mladi Tomassini, ki je nastopil na mitingu v Rimu, kjer je prav tako tekel Janežič. Ne smemo pozabiti niti na gorske tekače in ultramaratonce, ki so kljub pomanjkanju tekmovanj dobro trenirali in nastopali. Ponovno so se izkazali organizatorji teka na Šmarno goro, ki so eni redkih pripravili močno mednarodno tekmovanje, od naših tekmovalcev pa sta se izkazala predvsem Timotej Bečan in Mojca Koligar, ki je bila celo absolutna zmagovalka. Ultramaratonci so se udeležili šesturnega virtualnega teka, Mirko Miklič pa je ponovno blestel na teku okoli Blatnega jezera. Tudi organizatorji tekmovanj so naredili izjemno delo. Ko se je jeseni že bližal drugi val in so se zaostrovali ukrepi, so organizatorji upoštevali vsa priporočila in izpeljali nekaj vrhunskih tekmovanj. Naj omenim le Konjiški maraton, kjer je potekalo državno prvenstvo na deset kilometrov, in novomeški polmaraton, kjer je Primož Kobe ob odlični organizaciji postal državni prvak.
Pokazal se je tudi pozitiven trend razvoja mladih atletov in atletinj.
Tudi mladi, ki so naša prihodnost, so v letu 2020 nastopali vrhunsko. Naj izpostavim skakalko v višino Lio Apostolovski, ki je nova državna rekorderka med mlajšimi članicami v dvorani in na prostem, njeno klubsko kolegico Klaro Lukan, ki rekorde postavlja kot za stavo. Med mladinci gre izpostaviti Sandra Jeršina Tomassinija, pa tudi ostale rekorderje Matica Iana Gučka, Jana Emberšiča, Jako Grabnerja, Vida Botolina ... V pionirskih vrstah smo videli rekorde predvsem v štafetnih tekih, s posamičnimi rekordi pa so navdušili Patrik Tolar, Hana Mohar, Živa Kovačič in Hana Čerin. Vidi se, da imamo dobro atletiko po vsej Sloveniji in da tudi mali klubi delajo dobro.
Kako ste finančno izpeljali leto 2020? Je bilo manj sredstev za športnike?
Ne, ni bilo manj sredstev za športnike. Proračun bo, natančne številke še niso znane, spet presegel milijon evrov. In to kljub zdravstveni in gospodarski krizi. Sredstev za športnike je bilo celo nekaj več, kot je bilo načrtovano, zato, da smo porabili vsa sredstva, ki smo jih dobili od Olimpijskega komiteja Slovenije, fundacije in ministrstva.
Na volitvah so vam konec novembra zaupali vodenje zveze še za naslednja štiri leta.
Vesel sem, ker nisem skrival, da si želim biti predsednik zveze še naslednja štiri leta. Želel sem si dveh mandatov, da dokončam zgodbo, ki sem si jo zastavil. Najprej sem zvezo stabiliziral tako organizacijsko kot finančno, zdaj pa je čas za organsko rast, ki pa se je že začela. Na volitvah se je zgodila skoraj plebiscitarna podpora mojemu programu. Različnih klubov, tako majhnih kot velikih. Seveda nikomur ne zamerim, če je glasoval drugače, ampak po moji izvolitvi v prvem krogu sem dobil več kot 70 čestitk, kar pove dovolj, če vemo, da je glasovalo 75 članic AZS. Glede na izid volitev je bilo jasno, da delamo prav. Moja zmaga je nakazala, kaj si želi šport v prihodnje – pristen pristop, da si to človek res želi. To potem podpre tudi gospodarstvo in seveda tudi športniki. Res je tudi, da je veliko rivalstva med klubi, a samo do točke, ko imamo pred seboj skupno nalogo – vrhunske rezultate na mednarodni sceni. Moje skromno mnenje je, da sem jaz prvič povezal slovensko atletiko. Delovali bomo kot ekipa. Mislim, da delamo prav, in se zavedam tudi napak, ki pa jih poskušamo popraviti.
Kako ocenjujete vaše delo v preteklih štirih oziroma petih letih?
V prvem letu sem poskušal popraviti to, kar se je porušilo pred tem. Precej je bilo sporov in nezadovoljstva, nihče ni nikomur verjel, prav veliko pa mi nihče ni hotel pomagati. Ko sem prevzel vse, sem razmišljal, kako popraviti zatečeno stanje in kako dolgoročno urediti zvezo. Stroko sem pustil delati, sam pa sem se lotil finančne sanacije. Ključno je bilo, da je zveza dala atletom tisto, kar jim pripada. Ta zaveza je bila tako močna, da je presegla klubsko sceno in da so športniki začeli zaupati našemu delu. Največ dela sem imel s pravimi kadri, ker je bilo treba zamenjati kar nekaj ljudi. Zdajšnje stanje pa je dokaz, da sem dober poslovnež, da imam znanje in izkušnje. Moral sem dobiti prave ljudi in sem jih dobil. Tako bom zdaj Nejca Jerašo predlagal za novega direktorja.
Kakšni so vaši načrti za naslednje štiriletno obdobje?
To bo čas rasti. Zagotovo bo to finančna rast, večji proračun, da damo več atletom in atletinjam. Druga naloga je, da postane atletska zveza ena najbolje organiziranih zvez v Sloveniji. Pomembno je, da se bomo zavzemali za več spoštovanja in povezovanja. Ne maram neprijaznosti in dejstvo je, da smo vsi lahko prijazni, tudi če imamo slab dan. Ni treba, da imamo enako mnenje, toda lahko pa razumemo drug drugega. Tu je tudi nov slogan AZS gre po kolajne. Kaj to pomeni, je povsem jasno. Prepričan sem, da bomo v štirih letih prinesli Sloveniji veselje s kolajnami z velikih tekmovanj. Pomembno je tudi, da atletske vrednote pridobivajo pomen. Še pred desetimi leti v poslovnem ali športnem svetu sploh nisi upal reči, da podpiraš poštenost in postopno rast. Danes je to spet na prvem mestu med ljudmi, saj se vse bolj zavedajo, da se bo drugače svet podrl.
Leto 2021 bo zelo naporno za vse na AZS – tako za športnike kot tudi za pisarno in vas kot predsednika. Vsaj upamo, da bo tako. Kratkoročni cilji? Tako tekmovalni kot organizacijski.
Seveda smo se že začeli posvečati temu. Nadaljevali bomo z Atletsko ligo Telekom Slovenije. Radi bi vključili več tekmovanj in vse slovenske regije – spet se zanimata za ligo tudi Koper in Nova Gorica, pa Velenje, Murska Sobota. Imamo okostje, ki stoji trdno, in zdaj bi ga radi dopolnili. AZS bo seveda pomagala. Pomembno je, da so se zbudili tudi župani določenih mest, ki bi radi sodelovali predvsem pri izboljšanju infrastrukture. Pogovarjamo se o izgradnji dvoran v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Najbližje realizaciji smo seveda v prestolnici. Imamo tudi marketinško-digitalni projekt spremljanja tekem, ki bo na voljo tudi vsem medijem. To bo nekakšna televizija na zahtevo. Tekme so dolge, in ker ne želimo uničiti klasičnega tekmovanja, bo na voljo določen izsek tekme, ki gledalca zanima. Vpeljali bomo tudi več manjših regijskih tekmovanj, ki bodo namenjena predvsem popularizaciji atletike za vse. Oživili bomo idejo o nacionalnih trenerjih, da bo imela stroka več možnosti vpogleda v stanje. V tekmovalnem smislu pa seveda v letu 2021 veliko pričakujemo tako od dvoranskega EP na Poljskem kot tudi od olimpijskih iger v Tokiu.
Kako boste oblikovali strokovni svet za naslednje obdobje?
Nekaj sprememb bo. Še vedno bo glavna funkcija vodja strokovnega sveta, bo pa še ena oseba, ki bo vodja reprezentance. Večji vpliv bodo imeli nacionalni trenerji, pogovarjamo se tudi o tem, da bi deset trenerjev, ki jih imamo zaposlenih prek ministrstva, bolj vključili v delo zveze. Vključil bom tudi nekaj nekdanjih športnikov, med drugim Gregorja Cankarja. Novo ime bo tudi svetovalec za objekte, ki bo koordiniral delo z župani. Vsa imena bodo znana po 15. januarju, ko bom prevzel vodenje zveze v naslednjem mandatu.
