Atletika je, o tem ni nobenega dvoma, izgubila mnogo nekdanjega sijaja. Nekaj so prispevali dopinški primeri, veliko krivde za nazadovanje splošne prepoznavnosti in priljubljenosti atletike pa morata na svoja pleča prevzeti tako mednarodna kot evropska zveza. V zadnjih 15 letih so primat v športu prevzeli 'televizijski' športi, ki so ob tem seveda vzeli tudi večino oglaševalskega kolača oziroma sponzorjev. Atletika je zamudila vlak in se ni prilagodila novim zahtevam. Zdaj bo treba vložiti ogromno dela, da se vsaj približa nekdanji atraktivnosti, najslabše pa bi se bilo prepustiti toku. Slednje bi pomenilo, da bi bila atletika že nekaj let samo še eden od marginalnih športov ob izlivu reke v široki delti.
V podobnem položaju kot svetovna ali evropska je seveda tudi slovenska atletika. Naslednji predsednik AZS se bo moral ukvarjati predvsem s tem, kako atletiko spet postaviti na mesto, ki ga je imela v času Brigite Bukovec ali Primoža Kozmusa. Ne govorimo o denarju, ki bi ga naslednji predsednik prinesel na zvezo (čeprav ni nepomemben), govorimo predvsem o umestitvi atletike v javnosti. Niti ne v delu javnosti, ki atletiko spremlja tako ali tako, ampak v delu javnosti, ki spremlja šport občasno ali pa samo stihijsko. Dober primer je kolesarstvo, ki je s Primožem Rogličem in lansko Vuelto prestopilo meje in iz jarka anonimnosti v širši javnosti skočilo med trendovske športe. Pa ni bil Primož sam oziroma niso bili samo njegovi uspehi tisto, kar je kolesarstvo naredilo priljubljeno v Sloveniji. Roglič se je pač usedel na vlak, ki so ga zagnali mediji v pomanjkanju uspehov drugih športov. Koliko je za to naredila kolesarska zveza, ni povsem jasno, jasno pa je, da je veselo tudi ona skočila v vagon in letos samo še nalagala premog v kotlovnico kolesarske lokomotive.
Naloga naslednjega predsednika slovenske atletske zveze bo torej zelo zahtevna. Moral bo najti 'produkt', ki ga bo lahko tržil in tudi prodajal. To se seveda da narediti, toda treba bo preseči majhnost lokalnih klubskih vrtičkov, in to s povezovanjem pod enotnim vodstvom. Le zavedanje vseh, da je to edina rešitev, bo atletiki prineslo napredek. Ob enotnem delovanju in uspešnem trženju 'produkta' bo tudi denar prišel sam.
Štirje kandidati za naslednjega predsednika AZS so zdajšnji predsednik Roman Dobnikar (menedžer projektnih rešitev v Gen-i), nekdanji predsednik Peter Kukovica (prokurist v podjetju Herman & partnerji) ter dva novinca v atletskih krogih – Stojan Nikolić (generalni direktor HSE) in Klemen Boštjančič (predsednik UO Save).
Prestavljeno
Volilna skupščina AZS, ki bi morala biti v četrtek, 22. oktobra, v Ljubljani, je zaradi razglasitve epidemije prestavljena na poznejši termin. Zveza je imela sicer posebno dovoljenje za izvedbo skupščine, ki ga je izdal NIJZ, vendar je razglasitev epidemije v državi to spremenila. Upravni odbor AZS je na predlog predsednika Romana Dobnikarja na dopisni seji zato sklenil, da skupščino zaradi zaščite zdravja preložijo in jo opravijo, ko bodo razmere to dovoljevale.
Nagovor predsednika AZS Romana Dobnikarja
Spoštovane predsednice ter spoštovani predsedniki klubov in društev Atletske zveze Slovenije, spoštovani predsedniki ter predsednice združenj, dragi predstavniki atletov, dragi atletski sodelavci, spoštovani trenerji ter spoštovane trenerke, drage atletinje in atleti, spoštovani atletski sodniki in sodnice.
Pred petimi leti sem se kot član upravnega odbora AZS odzval na prošnjo vseh članov AZS in sprejel težek izziv, da pomagam urediti takratno nestabilno stanje v AZS. Nesebično sem se odločil pomagati in to ste čutili tudi klubi in društva, zato sem bil na skupščini kot kandidat soglasno izvoljen. Ponosen sem, da sem pomagal, ko je bilo najtežje, in uspeli smo. Skupaj.
Po enem letu predsedovanja sem se nato odločil, da kandidiram za nov, celoten mandat. Že takrat sem izrazil željo in iskreno ponudil svojo vizijo za izpeljavo dveh mandatov. AZS smo finančno in organizacijsko uredili v eno najbolj urejenih športnih organizacij.
Tako vrhunska atletika, atletska stroka, trenersko združenje, šolska in otroška atletika, gorski teki, veteranska atletika, atletska sodniška stroka, tekmovalni in tehnični pogon, atletski projekti, nov marketinško oglaševalski pristop ter sodelovanje z državnimi in ostalimi institucijami, v prvi vrsti pa sodelovanje pisarne AZS s klubi in društvi so imeli pri meni vedno prioriteto pri vodenju zveze.
Odločno in z veliko mero odgovornosti do vas sem se zato odločil, da kandidiram še za drugi mandat (2021–2024) in realiziram svoj program. Atletiko in šport zelo cenim, zato je to moja največja garancija vam, da bomo skupaj delali odlično še naprej.
