Kot najbolj oprijemljiv mejnik začetka organiziranega delovanja atletike v Sloveniji so izbrali leto 1920, ko je bilo po prvi svetovni vojni 25. in 26. septembra v Ljubljani organizirano prvo prvenstvo Slovenije. Istega leta je bila ustanovljena tudi Športna zveza Ljubljana s tehničnim odsekom za atletiko. Pogled nazaj navdaja s ponosom, saj je to zgodba, v kateri je majhen slovenski narod zmogel dovolj želja in sposobnosti, da je posegal po zvezdah, po olimpijskih kolajnah, svetovnih in evropskih odličjih. Vse to je bilo mogoče zaradi vrhunskih tekmovalk in tekmovalcev, pa tudi zaradi odnosa Slovencev do atletike ter zaradi predanega dela atletskih organizatorjev in trenerjev. Slovensko atletiko je v preteklih olimpijskih obdobjih zaznamovala serija vrhunskih rezultatov v vseh starostnih kategorijah. Tako so zveneča imena slovenske atletike tudi med najbolj prepoznavnimi športnimi obrazi v Sloveniji, rezultati v globalni konkurenci pa pripomorejo tudi k mednarodni prepoznavnosti.
Na Atletski zvezi Slovenije so se odločili, da 100 let tekmovalnih in organizacijskih dosežkov predstavijo v seriji fotografij, ki so od 15. septembra in bodo do 15. decembra razstavljene na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju. Razstava nudi prijeten sprehod med podobami iz vseh obdobij slovenske atletske zgodovine.
Prvenstvo Slovenije v štafetah
V Mariboru je potekalo prvo prvenstvo Slovenije v štafetnih tekih. Med člani je v mešani štafeti na 4 x 100 metrov zmagala štafeta AD Kronos v postavi Bor Kolar Bačnik, Tadej Tinta, Tara Keber in Iza Obal. S časom 45,91 sekunde so bili v cilju pred celjskim Kladivarjem (45,91).
Izidi, člani – 4 x 100 m mešano: 1. Kronos Ljubljana 44,93, 2. Kladivar Celje 45,91; ml. mladinci, 100-100-300-400 m: 1. Mass Ljubljana 2:05,49, 2. Kronos 2:09,34; 4 x 100 m mešano: 1. Kronos 1 47,19, 2. Poljane Maribor 49,90, 3. Mass 49,96, 4. Kronos 2 50,89; 4 x 300 m mešano: 1. Štajerska Maribor 2:41,32, 2. Poljane 2:46,29; 4 x 600 m mešano: 1. Štajerska 6:17,68; ml. mladinke, 100-200-300-400 m: 1. Kladivar 2:17,15, 2. Poljane 2:18,11, 3. Kronos 2:25,53; pionirji U-16, 100-200-300-400 m: 1. Mass 2:09,91, 2. Kronos 2:12,89, 3. Štajerska 2:13,54, 4. Vrhnika 2:17,76; pionirji U-16, 4 x 100 m mešano: 1. Kronos 1 48,63, 2. Ptuj 50,03; 4 x 300 m mešano: 1. Kronos 2:50,18; 4 x 600 m mešano: 1. Štajerska 6:29,60, 2. Asfalt Šentjur 6:49,21; pionirke U-16, 100-200-300-400 m: 1. Kronos 1 2:25,14, 2. Poljane Maribor 2:26,62, 3. Brežice 2:27,70, 4. Kronos 2 2:32,29, 5. Pomgrad Murska Sobota 2:35,41
Kršinarjeva in Krevs najboljša na 10.000 metrov
V Mariboru je bilo državno prvenstvo v teku na 10.000 metrov, članska naslova pa sta si z odličnima časoma pritekla Mitja Krevs (Štajerska) in Neja Kršinar (Papež). Prvenstvo je bilo izvedeno le za starejše kategorije, za mlajše pa bo potekalo 4. oktobra v Novi Gorici. Med 12 člani je Krevs s časom 30:37,65 za deset sekund ugnal Primoža Kobeta (Krka). Kršinarjeva je s 34:46,52 med zgolj dvema članicama prepričljivo ugnala Lauro Guzelj Blatnik (Kronos). Omeniti gre še odličen čas zmagovalca med starejšimi mladinci. Matija Rizmal (Kladivar) se je namreč prav tako spustil pod mejo 31 minut (30:57,71).
Izidi, DP, 10.000 m – člani: 1. M. Krevas (Šta) 30:37,65, 2. P. Kobe (Krk) 30:47,57, 3. M. Jeza (Orm) 32:17,55; članice: 1. N. Kršinar (Pap) 34:46,52, 2. L. Guzelj Blatnik (Kro) 36:53,29; ml. člani: 1. M. Meklav (PMB) 34:58,25, 2. U. Ušeničnik (Mass) 35:16,97; ml. članice: 1. N. Žerjav (AKR) 37:07,47; st. maldinci: 1. M. Rizmal (Kla) 30:57,71, 2. K. Španring (ASB) 32:40,99, 3. J. Medved (TJL) 33:11,44; st. mladinke: 1. N. Mali (Oli) 37:58,84, 2. N. Bobnar (ŠL) 48:10.54; ml. mladinci: 1. T. M. Puppis (Šta) 36:41,33, 2. G. Kodrič (Šta) 37:57,71, 3. Ž. A. Poropat (PMB) 41:20,98
EP v krosu
Evropsko prvenstvo v krosu, ki bi moralo biti 13. decembra v Dublinu, je odpovedano zaradi koronavirusne pandemije. Po zasedanju izvršnega odbora Evropske atletike v Lozani je evropska zveza v dogovoru z organizatorji prvenstva stare celine na Irskem sprejela odločitev o odpovedi EP, saj trenutne razmere glede covida-19 niso spodbudne. Atletsko sezono je koronavirus prizadel v veliki meri in povzročil odpoved številnih tekmovanj; poleg olimpijskih iger v Tokiu 2020, ki bodo prihodnje leto, sta letos odpadla tudi dvoransko svetovno prvenstvo (z marca 2020 je preloženo na marec 2021) ter evropsko prvenstvo v Parizu, ki bi moralo biti konec avgusta.
