Šutejeva v finalu na SP v Dohi delila 13. mesto

"Na 4,70 m, ki je bila druga višina finala, sem bila v drugem skoku zelo blizu uspeha, a se ni izšlo. Danes sem bolje skakala kot v kvalifikacijah. A še nikoli v življenju nisem začela na tako visoki višini, kot v svojem prvem finalu na SP. Imam tri rezultate letos nad 4,70, pa četrtega, ki sem ga dosegla pred petimi leti, zato je bil preskok med 4,50 in 4,70 m zame danes zelo velik," je po nastopu povedala 30-letna Šutejeva.

Tekmovalka, ki zadnja leta živi in trenira v Celju, kjer je njen trener Milan Kranjc, je dodala: "Poleg uvrstitve v finale sem si v Dohi želela tudi osebnega rekorda. Prvi cilj je bil izpolnjen, drugi pač ne. A to SP zame ni bilo slabo, ne bom dolgo jezna nase. Čakajo me OI naslednje leto, ko se želim ustaliti na 4,80 m."

Prvi dan SP je v kvalifikacijah preskočila kvalifikacijsko normo 4,60 m, kar je uspelo še 16 atletinjam. Finale so zato začele na višini 4,50 m, ki jo je Šutejeva gladko in z veliko rezerve preskočila. Vse tekmovalke so ostale v konkurenci, Američanka Jennifer Suhr, olimpijska zmagovalka iz Londona 2012, pa je izpustila to višino.

Sledilo je 4,70 m, ko je v prvem povsem ponesrečenem poskusu Šutejeva šla celo pod letvico, ki jo je v prvih skokih preskočila deseterica. Šutejevi tudi v drugem poskusu, ko je bila zelo blizu uspeha, in tretjem ni uspelo.

"Le za malo sem zgrešila uspešen preskok v drugem poskusu, majhne napake v skoku so bile razlog, da sem se s prsmi zelo rahlo dotaknila letvice. Nisem pretirano razočarana. Za menoj je izjemna sezona in komaj čakam na olimpijsko naslednje leto."

Tretja višina, 4,80 m, je bila že sedem centimetrov višja od slovenskega rekorda Šutejeve. Nov državni rekord, 4,73 m, je nekdanja mladinska svetovna podprvakinja dosegla 15. septembra v Velenju na zadnji pravi tekmi pred SP. Prejšnjega je v dvorani s 4,71 m postavila že dolgo nazaj, 2. februarja 2014 v Moskvi.

Organizatorji na tem SP so zelo nizko postavili kvalifikacijsko normo, zato je v finalu nastopilo 17 tekmovalk, ki s začele na 4,50, nato pa so takoj letvico prestavili 20 cm višje, kjer je odpadlo veliko tekmovalk.

"Še pred dvema mesecema je bil moj osebni rekord na prostem 4,61 m in to je velik preskok v višini danes. Rabila bi več ritma, po uspešnem skoku sem dolgo čakala na naslednjega, ki je bil že na 4,70. Nova izkušnja je bila to zame, se bom morala navaditi na take preskoke."

V začetku septembra letos je v Bechumu v Nemčiji izenačila svoj prejšnji slovenski rekord na prostem s 4,70 m, ki ga je dosegla 10. avgusta na 8. ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu.

Tedaj je izpolnila tudi mednarodno normo za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, že prej, v zimski sezone, pa je izpolnila normo za letošnje SP.

Kljub dobri zimski sezoni pa se 2. marca na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu ni uvrstila v finale; skupno je bila z 4,50 m deseta in je za dve mesti zgrešila zaključni boj za odličja.

Na SP je prvič tekmovala v finalu, na atletskem stadionu Joao Havelange v Riu de Janieru leta 2016 pa se je edina iz slovenskega atletskega tabora prebila v finale in zasedla 11. mesto (4,50 m).

V tistem olimpijskem letu je bila že finalistka EP v Amsterdamu, na OI v Londonu 2012 pa je osvojila 19. mesto. Njena najboljša uvrstitev na velikih članskih tekmovanjih pred lanskim dvoranskim EP, ko je bila v Beogradu osma, je bilo deseto mesto.

Tega je dosegla nekajkrat, tudi na dvoranskem svetovnem prvenstvu 2014 na Poljskem, z desetim izidom je izpadla v kvalifikacijah na dvoranskih EP v Pragi in letošnjem v Glasgowu, 15. pa je bila pred dvema letoma na SP v Londonu.

Leta 2014 je bila na EP na prostem v Zürichu v finalu prav tako deseta, to uvrstitev pa je na EP zabeležila tudi štiri leta prej v Barceloni. Leta 2009 je bila peta na EP do 23 let, v Pekingu pa je leta 2006 postala mladinska svetovna podprvakinja.