Zapletlo se je oktobra 2013 med rutinsko operacijo komolca. Iz njega so mu potegnili dva odlomljena delčka kosti in pobrusili obračalno mišico, pri tem pa se je zapletlo. »Za tri minute sem ostal brez zraka, srčni utrip sem imel zgolj 23 udarcev na minuto. Potrebna je bila reanimacija in komaj sem se izvlekel,« je razlagal Žunić.
Kmalu po operaciji je Žunić staknil še težjo obliko pljučnice. »Izgubil sem kar 20 kilogramov. Nekaj dni sem bil na aparatih, nisem mogel niti govoriti. Pljuča so bila v zelo slabem stanju, spet sem bil v nevarnosti, a na srečo sem se dvakrat nekako izognil smrti,« je še dejal Žunić.
Takrat je hotel končati kariero, pomagala mu je tudi vera. Do leta 2012 je treniral met kopja, a se zaradi slabih pogojev in nepravilne tehnike težje poškodoval. Desno ramo so mu morali na novo nastaviti.
»V Zadru ni bilo pravega zaletišča, tako da sem tekel po podlagi, ki je bila trda kot beton. Moj trener v Zadru je bil neizkušen, zato se mi mišice niso krepile enakomerno; sprednje so bile močnejše od zadnjih. Posledično sem se tudi poškodoval, okrevanje je trajalo leto in pol. Še danes čutim bolečino, a sem se nanjo navadil,« danes pravi Zadrčan, ki se je zato preusmeril k metu krogle: »Tam delujejo druge mišice, tako da me ničesar ne boli. Zame to ni bila novost, kroglo sem treniral že prej.«
Stipe Žunić je ob tem metal tudi disk, metu krogle se je resneje posvetil šele pred tremi leti na Floridi. Od takrat je pogosto treniral in tekmoval tudi v Sloveniji, saj je dober prijatelj z našim nekdanjim šampionom iz Slovenske Bistrice Miranom Vodovnikom. Po bronu v Londonu je jasno, da se v svojem izboru ni zmotil.
