stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Franc Mikec
Franc Mikec
0 18.08.2015 09:33:20

Pogreb Stamejčičeve bo v petek

vszi
Pogreb Drage Stamejčič Pokovec, v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja najboljše atletinje Slovenije in dvakrat najboljše športnice nekdanje Jugoslavije (1959 in 1964), bo na ljubljanskih Žalah (stari del) v petek 21. avgusta ob 12. uri.

Draga Stamejčič Pokovec je preminila v noči na 16. avgust v 79. letu starosti v domu starejših občanov na Bokalcah.


Ljubljančanka se je prva med slovenskimi atleti vpisala v knjigo svetovnih rekordov; 5. septembra 1964 je v Celju, takrat kot članica Kladivarja, 80 metrov z ovirami pretekla v 10,5 sekunde. Istega leta je bila na olimpijskih igrah v Tokiu najuspešnejša jugoslovanska atletinja. V peteroboju je zasedla peto mesto s 4790 točkami, za kolajno pa je zaostala le za 156 točk, dosegla pa je nov slovenski rekord v skoku v daljino (619 cm), v polfinalu na 80 m z ovirami pa se je kljub uspehu (10,7) in uvrstitvi v finale poškodovala (meniskus), a kljub temu je tekla, ker odstopov ni poznala. Bila je sedma s časom 10,8, a dokončno si je poškodovala koleno (na fotografiji finale teka na 80 metrov z ovirami na OI v Tokiu, Draga je skrajno desno, zmagala pa je Nemka Karin Balzer).

Bila je tudi udeleženka olimpijskih iger 1960 v Rimu. Blizu medalji je bila Stamejčičeva tudi leta 1962 na evropskem prvenstvu, kjer je z jugoslovansko štafeto na 4 x 100 m osvojila četrto mesto, v mnogoboju je bila šesta.

Po vrnitvi iz Tokia je v Ljubljani niso dobro zdravili, se je poškodba poslabšala in morala je naslednje leto zapustiti vrste aktivnih atletinj. Takratni zdravniki niso bili vešči operacij kolena in Draga je končala tekmovalno kariero, ki je veliko obetala.

Več kot stokrat je izenačila ali izboljšala jugoslovanske in slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, na 80 metrov z ovirami, 100 in 200 metrov. Osvojila je tudi 11 naslovov balkanske prvakinje in 18 naslovov državne prvakinje v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Bloudkovo nagrado je dobila leta 1985, prav tako zlato plaketo IAAF za svetovni rekord. Od leta 2012 je tudi članica Hrama slovenskih športnih junakov.

Zadnja leta je po upokojitvi preživela v domu starejših občanov na Bokalcah. Njenima dvema hčerama Teji in Leji smo pomagali z olimpijsko pokojnino, da so lažje plačevale vedno višje stroške, ker se je leta 2010 pojavila močna demenca, lani spomladi pa nas ob obiskih (Marko Račič, Mira Čuček in jaz) ni več spoznala.

Draga je veliko naredila za popularizacijo atletike, dvakrat je bila naj športnica Jugoslavije in večkrat športnica Slovenije, leta 1985 pa je končno dobila najvišje športno priznanje - Bloudkovo nagrado. Draga Stamejčič je bila doslej edina slovenska svetovna sorekorderka v teku na 80 m z ovirami (10,5), neštetokrat je izboljševala rekorde Slovenije in tudi Jugoslavije, zlasti v mnogoboju.

Članki iz rubrike