Preskočil je 6,04 m, na 6,17 m, kar bi bil nov svetovni rekord, pa je letvico trikrat podrl.
Lavillenie je edini presegel šest metrov. Pred tem je dvakrat skočil in bil uspešen na 5,75 in 5,90 m, na 6,04 m pa je letvico zmogel drugič. Rus Aleksandr Gripič je osvojil srebro, ker je 5,85 m zmogel v prvem poskusu. Toliko je skočil tudi Poljak Piotr Lisek, vendar za bron v drugem poskusu.
Na dva dvoranska kroga, na 400 m, sta zanesljivo zmagala Ukrajinka Natalija Pigida (51,96) in na veselje polne dvorane domačin Pavel Maslak; slednji je s 45,33 tako kot Lavillenie dosegel rekord prvenstev, kar je na 3000 m uspelo tudi Ali Kayi, tekaču kenijskega rodu iz Turčije (7:38,42).
Ivana Španović je v skoku v daljino s srbskim rekordom 6,98 m osvojila svojo prvo veliko člansko zlato medaljo. Vodstvo je prevzela v tretji seriji, ko je prehitela Nemko Sosthene Taroum Moguenaro (6,83 m) in postavila najboljši izid tekme. Tretja je bila Romunka Florentina Marincu, ki je v peti seriji postavila mladinski evropski rekord (6,79 m).
Rusinja Marija Kučina je v skoku v višino v tretjem poskusu preskočila 1,97 m, tako kot tudi Italijanka Alessia Trost. Ker pred tem obe nista podrli letvice na nižjih višinah, sta morali skakati dodatno na 1,99 in 1,97 m. Prve višine nista zmogli, drugo pa je le Kučina in tako osvojila zlato. Štiri tekmovalke so zmogle 1,94 m, brez poprave do višine 1,97 m pa je bila le Poljakinja Kamila Licwinko; edina tekmovalka, ki je letos preskočila dva metra, je tako osvojila bron.
V troskoku je slavil Portugalec Nelson Evora (17,21), poleg njega pa je le še Pablo Torrijos s španskim rekordom presegel 17 m (17,04). Anita Marton z je z madžarskim rekordom (19,23) za več kot pol metra premagala vse tekmice v suvanju krogle.