Veliki dogodki prinašajo denar

Med drugim je padel tudi zelo zanimiv predlog, ki ga je dal predsednik AZS Gregor Benčina, da bi Slovenija vsako leto organizirala večji športni dogodek (evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo?), ki bi ga podprla tako država kot OKS. Tako bi v daljšem časovnem obdobju prišli na vrsto različni športi (tudi ekipni).

"Veliki športni dogodki so poleg izjemnih športnikov zelo pomembni za prepoznavnost športa," je dejal Benčina, ki je vse skupaj ponazoril z zelo uspešnim evropskim prvenstvom v košarki. Slednji je v Sloveniji precej povečal zanimanje za košarko in v ta šport privabil veliko mladih.

OGROMEN DOBIČEK
Zelo zanimiv je končni izkupiček evropskega prvenstva v atletiki, ki je bil avgusta v Zürichu. Po različnih meritvah natančnih Švicarjev je imelo prvenstvo zelo pozitiven učinek na domače gospodarstvo.

Prva težava finančne narave se je pojavila, ker so prireditelji od prodaje vstopnic iztržili manj od pričakovanj (vstopnice so bile izjemno drage, tudi po 200 evrov za dan).

Podjetje Rütter Soceco in institut za turizem luzernske univerze sta raziskovala ekonomski učinek evropskega prvenstva. Študija je pokazala, da je Zürich 2014 obrnil 122 milijonov evrov – 79 milijonov ali 65 odstotkov tega denarja se je obrnilo v züriškem kantonu. Državni proračun je bil iz različnih virov zaradi EP bogatejši za 54,6 milijona evrov (33,2 v kantonu Zürich), samo iz naslova davkov pa se je v državni blagajni znašlo 6,57 milijona evrov.

V okrožju Zürich je bilo času EP več kot 60.000 nočitev, k vsemu temu pa je treba prišteti še marketinško vrednost, ki jo je Zürich dobil s 358 milijonov gledalci pred televizijskimi sprejemniki. Vseh učinkov seveda ni mogoče izmeriti, ve pa se, da je bilo skoraj 150.000 gledalcev na stadionu, 100.000 gledalcev na uličnih tekih in 220.000 udeležencev mestnega festivala atletike.

Vse ostale učinke evropskega prvenstva bodo lahko izmerili šele v naslednjih letih – povečanje števila mladih v klubih, povečanje števila rekreativcev in posledično povečanje prodaje športnih artiklov, od česar ima država prek DDV-ja seveda velik prihodek.

Zaključek – velike športne prireditve, če so podprte s strani mesta, regije in države in če se jih organizira skrbno in po zmožnostih (ter brez polnjenja zasebnih žepov) prinašajo dobiček, trenuten in tudi dolgoročen. Da o tem, kaj prinese športu, sploh ne omenjamo.