Osem let od zadnjega odličja

Na 21. evropskem prvenstvu prvenstvu v Helsinkih leta 2012 se je v zaključne boje za odličja uvrstila le Marija Šestak, ki je bila deseta v troskoku.

Slovenska atletska reprezentanca je na 21. EP na Finskem (od 27. junija do 1. julija) sicer štela 18 članov, na tekmovanju, ki je bilo le dober mesec dni pred olimpijskimi igrami v Londonu, pa je zaradi priprav na olimpijske boje nastop ob številnih svetovnih zvezdnikih izpustil tudi Primož Kozmus, najboljši slovenski atlet doslej. Top je bilo tudi prvo EP, ki je bilo v dveletnem presledku med prvenstvoma; pred tem so bila EP le vsaka štiri leta.

V polfinalu sta nastopila le še mladinec Žan Rudolf, ki je bil na svoji prvi članski tekmi v teku na 800 m 12. in se je v predteku med vsemi slovenskimi predstavniki tudi najbolj približal svojemu osebnemu rekordu, ter Kristina Žumer, ki je bila 21. v teku na 200 m. Vsi ostali so izpadli že v prvih krogih kvalifikacij, tudi tekmovalci, ki so imeli pred EP izide sezone pri samem vrhu nastopajočih.

Izida med najboljšo dvajseterico sta dosegli le še Snežana Vukmirovič, ki je bila v troskoku 15., ter Barbara Špiler na svoji prvi članski tekmi po številnih mladinskih odličjih, 16. v metu kladiva. S slovenskim izidom sezone (44,28) so bile na 4 x 100 m v sestavi Alja Sitar, Sara Strajnar, Kristina Žumer in tedaj 52-letna Merlene Ottey, najstarejša udeleženka prvenstva.

Slovenija je na evropskem prvenstvu v Barceloni leta 2010, nastopila v najštevilčnejši zasedbi doslej, 33 predstavnikov, 17 atletov in 16 atletinj, pa je poseglo po štirih finalnih in dveh polfinalnih uvrstitvah. Martina Ratej je bila pred EP tretja na svetu v sezoni v metu kopja, vendar je zaradi infekcije in oteklega gležnja, posledica žulja zaradi nove obutve, nastop končala na sedmem mestu, najvišjo uvrstitev pa je s šestim mestom dosegla Snežana Rodič v troskoku.

Na 10. mestu je svoj nastop končala Tina Šutej, 12. pa je bil Boštjan Buč na 3000 m zapreke. V polfinalu sta nastopila Sebastjan Jagarinec na 400 m in Matic Osovnikar, ki je končal z 18. časom na 100 m.

Pred tem je poleg Osovnikarja odličja doseglo še šest slovenskih predstavnikov, od tega dve zlati. Britta Bilač je bila prva leta 1994 v Helsinkih v skoku v višino, leta 2002 pa je bila v Münchnu v teku na 800 m najboljša Jolanda Batagelj (takrat še Čeplak).

Prvo zlato slovensko odličje je Bilačeva osvojila 14. avgusta 1994, ko je v skoku v višino preskočila natanko dva metra, kar je še sedaj slovenski rekord, ki se mu ostale tekmovalke v naši državi doslej niso niti približale. V četrtek, 8. avgusta 2002, pa je v bavarski prestolnici zlato medaljo osvojila Batageljeva, ki je s tem kronala izjemno sezono, ki jo je začela 3. marca na dvoranskem EP na Dunaju, ko je zmagala s svetovnim dvoranskim rekordom (1:55,82).

Srebrni odličji sta si na EP pritekla leta 1958 v Stockholmu Stanko Lorger na 110 m ovire (14,01) in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire (12,65). Bron sta osvojila leta 1974 v Rimu Nataša Urbančič v metu kopja (61,66) in Borut Bilač leta 1990 v Splitu v skoku v daljino (8,09).