Štirikratni svetovni prvak si je prednost prek 30 točk pred Špancem priboril na deseti dirki sezone v Maggiori, kjer je glavnemu konkurentu za naslov odnesel točno toliko točk. Takrat je razlika med njima narasla na 34 točk, po dveh dirkah v Indoneziji in češkem Loketu, kjer je slavil svojo zadnjo zmago, je bila še dve točki več. Na dirkah v belgijskem Lommlu, švedski Uddevalli in minuli konec tedna na Nizozemskem je Prado proti njemu po vrsti skupaj s kvalifikacijami pridobil 12, sedem in osem točk in razliko zmanjšal do stopnje, ko jo lahko izniči že konec tedna v Švici. Manjša prednost Španca bi bila lahko tudi ta, da se je lani tam izkazal s prvim in tretjim ter skupno drugim mestom, kar pomeni, da dirkališče v Frauenfeldu pozna bolje od rivala in mu tudi ustreza, medtem ko je Tim na njem nazadnje dirkal leta 2018, vmes pet let tam ni bilo dirk.
Dejstvo je, da si je slovenski šampion prednost pred Špancem privozil predvsem na dveh dirkah, že omenjeni v Maggiori in portugalski Aguedi, kjer je Prado skupaj s kvalifikacijami zbral le 19 in 27 točk. Tu so seveda še točke iz kvalifikacij, v katerih je v soboto Tim šele šestič v sezoni zaostal za Jorgejem in prek njih od njega zbral 23 točk več. Branilec naslova ga sicer v zmagah na dirkah prekaša z 8:3, v zmagah v posameznih vožnjah pa s 14:5. Po teh kriterijih je pred mojstrom iz Pečk, ki že vrsto let živi v Lembergu, s štirimi skupnimi in 11 posamičnimi zmagami boljši tudi Nizozemec Jeffrey Herlings, ki je dobil tudi obe vožnji na domači progi in zdaj za Slovencem zaostaja za 35 točk. V boju za naslov ga tako še ne gre povsem odpisati, a bi moral še naprej zmagovati, Gajser in Prado pa ob tem narediti kakšno večjo napako.
Do konca sezone svetovnega prvenstva sledijo še štiri dirke, ki jih bodo po vrsti gostili Švica (Frauenfeld, 25. 8.), Turčija (Afyonkarahisar, 8. 9.), Kitajska (Šanghaj, 16. 9.) in še tretjič Španija (Cozar, 29. 9.). Prado je tako letos dobil kar tri domače dirke; uvodni dve v intu Xanadú – Arroyomolinosu in Lugu je maksimalno izkoristil, saj je tam dobil obe vožnji in kvalifikacije. Timu, ki bo kljub obljubam AMZS o organizaciji domače dirke, ki so v zadnjem času povsem potihnile, nanjo očitno moral še dolgo čakati, če jo bo sploh kdaj dočakal, gre na roke vsaj dejstvo, da bo večina zadnjih dirk na trdi podlagi, ki mu vendarle ustreza bolj kot mivka, na kateri tako v Lommelu kot v Arnhemu konkurentoma za naslov ni uspel parirati.
"Za mano je soliden vikend, zagotovo boljši kot tisti v Lommelu. Škoda, da sem v drugi vožnji storil napako, vseeno pa sem zadovoljen s tretjim mestom. Pred nami so še štiri dirke in še vedno sem v vodstvu. Komaj čakam naslednjo dirko v Švici," pa je Tim v izjavi za spletno stran Honde dal vedeti, da je njegova morala še vedno na vrhuncu.
