Idrija z okolico je gostila sedmo in zadnjo dirko sezone, ki je bila prav pri vrhu sicer že odločena. Po šestih letih prevlade Turka je namreč letošnji prvak v skupni konkurenci že po predzadnjem reliju Soča sredi oktobra postal Grossi.
Reli Idrija, tokrat že v 16. izvedbi, je v okolici tradicionalnega slovenskega središča relija potekal dva dni. Po 11 letih so namreč v spored vrnili superspecial po mestnih ulicah.
Skupno so sicer morali dirkači v soboto in nedeljo prevoziti devet hitrostnih preizkušenj (v soboto Idrija, v nedeljo pa po trikrat HP Zadlog in Jelični vrh ter dvakrat Ledine), skupna dolžina relija je bila 195 km.
Preizkušnja po idrijskih ulicah je bila na vrsti v soboto popoldne, ko je vsaka posadka odpeljala tri kroge, vrstni red startov pa je bil obrnjen, tako da so najboljši vozili povsem na koncu.
Sobotni del je najhitreje začel Turk, Grossi je imel po uvodnem dejanju idrijskega relija za Turkom 3,3 sekunde zaostanka. Pred njim je edino sobotno preizkušnjo končal še Italijan Federico Laurencich (Škoda Fabia EVO).
Danes je imel Grossi priložnost za zmago. Boljši od Turka je bil v dopoldanskem delu današnjega sporeda, ko je bilo na vrsti skupno še osem "brzincev".
Grossi je imel sredi dneva 15 sekund naskoka pred Turkom, ki pa je popoldne zaostanek počasi topil. Po predzadnji HP je bil le še 2,9 sekunde za Grossijem. Turk je nato uprizoril popoln preobrat, v zadnjem dejanju relija in sezone je bil za 8,8 sekunde hitrejši od tekmeca, kar je pomenilo končnih pet sekund naskoka za zmago na domačem reliju šestkratnega državnega prvaka.
Tretji je bil na koncu Avstrijec Raimund Baumschlager (Škoda Fabia RS rally2), ki pa se ni vmešal v boj za zmago, saj je zaostal 55 sekund.
Za Turka je sicer današnja zmaga peta na relijih za DP v sezoni 2023 (slavil je še v Velenju, Železnikih, na reliju Dolina zelenega zlata in na reliju Soča). Grossi je zmagal dvakrat (Vipavska dolina, Nova Gorica), a je na vseh preostalih dirkah končal kot drugi za Turkom, slednjemu pa je sedmi zaporedni naslov odnesla tehnika, saj dveh relijev zaradi okvar dirkalnika ni končal.
Na petem mestu skupne razvrstitve relija, četrti je bil Laurencich, in tretjem v slovenskem DP je končal Mitja Klemenčič (Škoda Fabia R5), za zmagovalcem je zaostal 3:24 minute. Sedmi na reliju je bil Mark Škulj (Opel Corsa rally4).
V seštevku prvenstva je bil v boju za drugo mesto tako najbolj uspešen Turk. Dve ničli v sezoni in pet zmag so mu prinesli skupno 150 točk, tako da je po Idriji še prehitel Škulja in Darka Peljhana (VW Polo RN4). Slednji je imel pred relijem v domačem okolju v rokah drugo mesto, a idrijske dirke ni končal, tako da je zdaj padel na četrto s 131 točkami. Prehitel ga je Škulj, ki je sezono končal s 141,5 točke. Prvak Grossi je sezono končal s 195 točkami.
Državni prvaki: 1992 Silvan Lulik (Ford Sierra Cosworth) 1993 Darko Peljhan (Volkswagen Golf G60) 1994 Darko Peljhan (Volkswagen Golf G60) 1995 Darko Peljhan (Volkswagen Golf G60) 1996 Jani Trček (Ford Escort RS Cosworth) 1997 Tomaž Jemc (Ford Escort RS Cosworth) 1998 Tomaž Jemc (Ford Escort RS Cosworth) 1999 Boris Popovič (Subaru Impreza WRX) 2000 Andrej Jereb (Seat Ibiza GTI Kit Car) 2001 Andrej Jereb (Seat Ibiza GTI Kit Car) 2002 Tomaž Jemc (Ford Escort WRC) 2003 Mitja Klemenčič (Mitsubishi Lancer EVO V) 2004 Darko Peljhan (Mitsubishi Lancer EVO VIII) 2005 Andrej Jereb (Subaru Impreza N11) 2006 Boštjan Logar (Mitsubishi Lancer EVO VIII) 2007 Tomaž Kaučič (Subaru Impreza N11) 2008 Tomaž Kaučič (Mitsubishi Lancer EVO IX) 2009 Darko Peljhan (Mitsubishi Lancer EVO IX) 2010 Aleks Humar (Subaru Impreza N14) 2011 Piero Longhi (Ita/Škoda Fabia S2000) 2012 Aleks Humar (Škoda Fabia S2000) 2013 Aleks Humar (Renault Clio R3) 2014 Aleks Humar (Renault Clio R3) 2015 Darko Peljhan (Mitsubishi Lancer EVO IX) 2016 Aleks Humar (Renault Clio R3T) 2017 Rok Turk (Peugeot 208 R5) 2018 Rok Turk (Peugeot 208 R5) 2019 Rok Turk (Hyundai i20 R5) 2020 Rok Turk (Hyundai i20 R5) 2021 Rok Turk (Hyundai i20 R5) 2022 Rok Turk (Hyundai i20 rally2) 2023 Marko Grossi (Hyundai i20 R5)
