Bogsigavedi kako bi se odvila Schumacherjeva kariera, če ne bi bilo Bertranda Gachota, nekega londonskega taksista in stekleničke solzivca. Na prvi pogled nepovezani dejavniki, ki pa so skupaj v svet formule ena čez noč potegnili takrat 22-letnega Schumija.
Če ne bi Gachot londonskega taksista nekega dne leta 1991 pošprical s solzivcem in za dva meseca pristal v zaporu, kdo ve kako bi se pisala zgodovina. Morda ime Michaela Schumacherja nikoli ne bi postalo sinonim za F1, morda bi bil danes običajen državljan, morda... Tako pa je bila prav Gachotova neumnost začetek neke velike zgodbe, ki se je, kot že rečeno, začela 25. avgusta leta 1991, ko je Schumacher odpeljal svojo prvo dirko v karieri.
Sicer jo je hitro zaključil, že v prvem krogu mu jo je zagodla sklopka na bolidu Jordana, toda s sedmim mestom v kvalifikacijah je nakazal, da se v njem skriva velik dirkaški talent. Vrata v formulo ena so mu bila na široko odprta. Vse ostalo je zgodovina bi lahko zapisali, v naslednjih letih je premikal meje, na novo spisal knjige rekordov in šel tja, kamor pred njim ni šel še nihče.
Ljubili ga ali sovražili, številke in dejstva pričajo o največjem vozniku vseh časov, zanimivo pa je, da vsega tega morda ne bi bilo brez že omenjenega spleta okoliščin in neke kosmate laži. Ko je Eddie Jordan iskal nekoga, ki bi zamenjal zaprtega Gachota, je Schumacherjevega menedžerja pred dirko za VN Belgije pobaral: "Ali mali pozna progo, je že kdaj vozil tu?" "Da, seveda, pozna jo do potankosti." Odgovor je bil kratek in jasen, a bila je to predvsem in samo kosmata laž. Schumi ni pred tem nikoli vozil na tem belgijskem dirkališču, pa čeprav je od njegovega domačega kraja oddaljen le petdeset kilometrov, tam je bil nekajkrat le kot gledalec. A Eddie je verjel na besedo Williju Weberju, vse ostalo pa je zgodovina, to smo menda že zapisali.
In čeprav je bilo tistega nedeljskega popoldneva vsega konec že po nekaj sto metrih, je bil to temelj oziroma začeek neke velike, največje kariere. Četrt stoletja kasneje se ne ve prav veliko o Schumacherju. Po tisti nesreči na smučanju pred dvema letoma in pol so novice o njegovem stanju redke, skope ter pogosto si nasprotujoče, družina pa ga drži daleč stran od oči javnosti. A eden najbolj zagrizenih borcev, ki se ni umikal pred nikomer, se še vedno drži, življenjska dirka še ni končana.
