Od drugega mesta in s tem neposredne uvrstitve na Euro 2016 pa so se nocoj s klavrnim remijem z Litvo (1:1) tudi uradno poslovili.
Če bi v Ljubljani gostovali košarkarji iz Litve, bi se Slovenci na stadion v Stožice odpravili precej bolj nervozni, precej bolj na trnih. Nohti marsikatere roke bi bili pogrizeni in res ne bi bilo presenečenje, če bi se strah upravičil in bi gostje iz deželice na sončni strani Alp odšli kot zmagovalci.
Toda v nogometu je razmerje moči vseeno precej drugačno. V tem najpriljubljenejšem športu na svetu so litovski nogometaši le bleda senca svojih košarkarskih rojakov, zato so bili navijači slovenske reprezentance sinoči stoodstotno prepričani, da ni vprašanje, ali bodo Slovenci slavili, ampak zgolj to, koliko golov bodo zabili.
USODNO IGRANJE Z ROKO
Toda čeprav moči slovenske in litovske reprezentance ne gre primerjati in čeprav enako velja tudi za veliko večino enih in drugih posameznikov, so v nogometu le redki nasprotniki, ki pustijo prosto pot do svojega gola.
Ne, ker bi hoteli, ker ne zmorejo. Litovci takšni avtsajderji vseeno niso, zato ne preseneča, da so imeli izbranci v zadnjem času pregovorno zaskrbljenega Srečka Katanca kar nekaj težav pri ogrožanju nasprotnikovega gola. Drži, prvi strel so sprožili že po vsega 31. sekundah, toda nato so potrebovali kar 2700 sekund, da so le dosegli to, kar so želeli.
Medtem so jim Litovci povzročili kar nekaj nevšečnosti, na igrišču je bilo tudi precej živčnosti, a ko je tik pred koncem prvega polčasa kapetan gostov Marius Žaliukas v svojem kazenskem prostoru žogo zaustavil z roko in je nizozemski sodnik Björn Kuipers povsem upravičeno pokazal na belo točko, so Slovenci dobili to, kar so želeli – prvo pravo priložnost za gol na tekmi.
Odgovornost je na svoja pleča želel prevzeti tudi Josip Iličić, toda žogo si je na belo točko postavil Valter Birsa in jo tik za tem rutinirano poslal v mrežo. Primorec se je veselil svojega šestega gola v dresu z državnim grbom, a šele prvega po skoraj dveh letih.
MRK, TODA LE ELEKTRIČNI
Čeprav so Slovenci ob začetku drugega polčasa vedeli, da so več ali manj tudi dokončno v dodatnih kvalifikacijah, se zaradi tega niso povlekli pred svoj gol in branili priigrano prednost. Ravno nasprotno. Vodstvo jih je osvobodilo psihičnega pritiska in postali so še nevarnejši, zato je bilo še kako na mestu vprašanje: ali se bo res končalo le z 1:0?
Navijači so bili prepričani, da jih bodo domači nogometaši zabili še vsaj nekaj, predvsem pa niso mogli niti pomisliti na to, da bi se gostje iz Baltika lahko potegnili iz brezna, v katerega so se, roko na srce, spravili tudi sami.
Po dobri uri igre je bila slednja nepričakovano zaustavljena, toda ne, ker bi se kdo poškodovali, ker bi se sodnik odločil, da bo dvaindvajseterici namenil nekaj trenutkov za predah. Zgodilo se je namreč nekaj nevsakdanjega, iznenada je "crknilo" sedem reflektorjev.
Čeprav se je marsikomu zdelo, da je vseeno dovolj slabo in čeprav so nekateri šaljivci na glavni tribuni začeli svetiti kar s svojimi mobilnimi telefoni, pa so bili nizozemski sodniki neizprosni – in ura na semaforju, ki je nemoteno deloval, je začela "teči v prazno".
Preden bi se mišice nogometašev preveč shladile, se je igra kljub nedelujočim reflektorjem nadaljevala. Vse drugo bi bilo nesmiselno, ko so ti fantje odraščali, so igrali v precej slabših pogojih, kakšen od nocojšnjih akterjev še vedno žogo brca v "temi".
Iz teme, v kateri so se Litovci znašli v nekoliko prenesenem smislu, se v zadnjem delu sinočnje tekme niso uspeli vrniti. Slovenci so jih uspešno zadrževali v "predoru brez razsvetljave" in bolj se je obračun bližal koncu, manjše so bile njihove možnosti za čudež.
Če bi namreč na lestvici želeli prehiteti Slovence, bi jih morali premagati kar s štirimi zadetki razlike! No, to jim ni uspelo, so pa vseeno ponagajali. Bolj po naključju, pa vendarle. V 78. minuti je Branko Ilić v svojem kazenskem prostoru povsem brez potrebe, hkrati nehote in v veliki meri zaradi preklemanske smole igral z roko. Ter Litovcem podaril to, kar so oni Slovencem – enajstmetrovko.
Ko v golu stoji Samir Handanović, je strel z bele točke sicer precej zahtevna naloga, ki pa jo je Arvydas Novikovas vseeno opravil brez napake. In povsem v nasprotju s pričakovanji se je na semaforju izpisal rezultat 1:1. Ki do določene mere ni bil usoden za Katančevo četo, ni bil pa prijeten. Tudi zaradi tega, ker so pri 1:0 dodatne kvalifikacije bile zagotovljene, pri 1:1 pa teoretično kljub majhni verjetnosti nasprotnega scenarija še ne.
Do konca tekme drugega gola Slovenije nismo dočakali. In zdaj gre Katančeva četa v ponedeljek v San Marino le še na izlet …
Slovenija - Litva 1:1 (1:0)
Ljubljana – Stadion ŠRC Stožice. 10.480 gledalcev. Glavni sodnik: Björn Kuipers (Nizozemska).
Strelca: 1:0 Birsa (45+1, 11-m), 1:1 Novikovas (79, 11-m).
SLOVENIJA: Handanović, Struna, Ilić, Cesar, Jokić, Birsa, Krhin, Kurtić, Lazarević (od 73. Pečnik), Iličić (od 91. Matavž), Berić (od 61. Ljubljankić). Selektor: Srečko Katanec.
LITVA: Zubas, Freidgeimas, Žaliukas (od 89. Mikuckis), Klimavičius, Slavickas, Černych (od 63. Česnauskis), Panka, Žulpa, Novikovas, Spalvis, Slivka (od 70. Petravičius). Selektor: Igoris Pankratjevas.
Rumeni kartoni (2-4): Struna (19), Lazarević (30); Černych (15), Žaliukas (45), Panka (60), Petravičius (92).
Rdeči kartoni: -
SKUPINA E
Anglija - Estonija 2:0 (1:0)
Slovenija - Litva 1:1 (1:0)
Švica - San Marino 7:0 (1:0)
LESTVICA
1. Anglija 9 9 0 0 28:3 27
2. Švica 9 6 0 3 23:8 18
3. Slovenija 9 4 1 4 16:11 13
4. Estonija 9 3 1 5 4:8 10
5. Litva 9 3 1 5 7:15 10
6. San Marino 9 0 1 8 1:34 1