Mobilna verzija
Jure Bohorič
Jure Bohorič

Ponižujoče in sramotno

Tit Košir

Glede Kevina Kampla bi nekdo moral močno udariti s pestjo po mizi. Kar je preveč, je pač preveč.

Svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki je bilo zame prvo, s katerega sem poročal kot novinar. Takrat sem s strani urednika dobil kristalno jasno navodilo: »Ne zanima te nič drugega, kot zgolj in samo slovenska reprezentanca.« V luči tega sem bil tudi pravzaprav edini novinar, ki je četo Matjaža Keka spremljal od prvega do zadnjega dneva priprav v Brunicu. Priznam, tam sem res užival. V prvi vrsti zato, ker sem imel vsak dan dostop do vseh reprezentantov, zanimivi intervjuji z njimi so kar deževali. Nekega dne sem za isto mizo sedel tudi z Milivojem Novakovićem, ki naj bi sprva sodeloval v rubriki Povabilo na kavo, a si je nato premislil in se je raje pogovoril »zgolj« o povsem športnih temah. Takrat mi je med drugim razkril, da ima že nekaj časa težave s poškodbo. Morda niste vedeli, toda tedaj ga je mučila prepona. Bolela ga je in ovirala pri delu, toda kljub temu ni jadikoval. Še več, izrekel je tiste famozne besede, ki še vedno odmevajo v mojih ušesih: »Vse bi dal za Slovenijo! In če je Petra Majdič lahko prišla do olimpijske kolajne z zlomljenim rebrom, potem rama zame ne bo niti najmanjša ovira.« Da je bil Novaković pripravljen narediti vse za reprezentanco, vsi dobro vemo. Ob uvrstitvi na SP si je na glavo celo nakopal hudo jezo vodilnih mož Kölna, ker je kljuboval njihovi želji po predčasni vrnitvi v klub. »Pa kaj še!« jim je zabrusil in rajal, dokler se mu je zljubilo.
Kevinu Kamplu za Slovenijo, oprostite izrazu, »dol visi«. To je pokazal že velikokrat, dejansko prevečkrat. In se opravičeval z bizarnimi razlogi. Najprej je bil utrujen. Potem je šel raje kot na tekmo z Malto na operacijo, ki bi jo lahko tudi prestavil za dan, dva, saj vendarle ni bila življenjskega pomena. Zdaj pa še tole. Fant si ureja klubski status! Kako bizarno! Kako patetično! In predvsem: kakšno podcenjevanje! Do reprezentance, do ostalih fantov, do države. Ampak nič hudega. Pač noče. Vsak ima pravico, da se odloči po svoji vesti. Je bilo pa, jasno, dovolj. Kar je preveč, je preveč. Zato naj si Kampl v prihodnje kar vzame ves čas na svetu za svoje takšne in drugačne prioritete. Ampak vzame naj si ga tudi naslednje poletje. Še zlasti v primeru nastopa Slovenije na SP v Rusiji. Tega si preprosto ne zasluži. Ne s takšnim ponižujočim odnosom, ne s takšnimi sramotnimi potezami.