Danes je član španske Gran Canarie, tudi ali predvsem po njegovi zaslugi trenutno petuvrščenega moštva za ligo NBA drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na svetu - lige ACB. In 23-letni in 216 centimetrov visoki center blesti v pravem pomenu besede, z indeksom 17,5 je četrti najkoristnejši košarkar lige, tako vsaj pravi statistični učinek. V povprečno 25 minutah dosega 11,9 točk in 7,6 skokov.
Odlične igre visokega centra iz Banovićev kajpak odmevajo tudi v njegovi rodni domovini, ki ga je - tako kot še nekaj svojih športnikov - pred leti spustila iz rok. V pogovoru za sarajevski Avaz je nekdanji član Zlatoroga in Uniona Olimpije izpostavil, da ob vsem lepem, kar se mu dogaja, vendarle ostaja grenak priokus, saj na reprezentančnih tekmovanjih ne igra v dresu BiH.
"Najprej naj povem, da z vodstvom zveze BiH nisem imel nikakršnih težav. To je moja domovina, ki jo imam rad in v kateri živijo pošteni ljudje. Ampak veljaki zveze v meni niso videli nekoga, ki bi moral biti v reprezentanci," je razlagal Omić in dodal, da je bilo v Sloveniji drugače: "Po dveh letih trdega dela in napredka so mi ponudili državljanstvo in tako sem dobil priložnost igrati za eno najboljših ekip v Evropi. Ponudbo sem sprejel. Slovenija je verjela v mene in zato sem ji hvaležen."
Pred tremi leti je košarkar skupaj z agentom Enesom Trnovčevićem stopil v kontakt z vodstvom zveze BiH in skušal pridobiti t. i. športno državljanstvo svoje prave domovine. "Res sem želel zaigrati v dresu BiH, ampak je bilo žal prepozno. Slovenci me niso želeli pustiti in jaz jih pravzaprav razumem."
V SLOBODI SO MU REKLI, DA NI ZA KOŠARKO
Kot je še dejal, se zaveda, da bo morda novi selektor Igor Kokoškov v moštvu želel imetu drugega naturaliziranega igralca. "Če bodo želeli menjati, bom morda želel tudi sam. Nikoli se ne ve, kaj se bo zgodilo. Ampak, še enkrat naj poudarim, da spoštujem vse, kar je Slovenija naredila za mene. Nikakor ne želim sporov s katerokoli zvezo in nikakor ne želim, da se moje ime pojavlja v spornih zadevah. Nisem pripravljen na desetine telefonskih klicev na dan, želim razmišljati le o košarki," je zaključil Omić, ki je kot nadebudni fantič v domačih Banovićih veljal za neperspektivnega: "V Slobodi iz Tuzli so mi rekli, da nimam možnosti, češ da nisem za košarko. Naj raje ostanem pri nogometu, ki sem ga takrat treniral."
