Sesti na intervju z vami je precejšen izziv, ste to vedeli? Ne zaradi planiških dogodkov, ki se jih bova seveda dotaknila. In tudi ne zaradi vašega trenutnega statusa, čeprav do najboljšega na svetu čutim velikansko spoštovanje.
Nimam pojma, o čem govorite (smeh). Me pa vsekakor zanima, za kaj gre.
Novinar se pač ne more počutiti drugače, ko pa tolikokrat poudarjate, da vas motijo ves čas enaka vprašanja, ta naveličanost pa je zelo dobro vidna tudi iz vašega nastopa. Sicer opravite profesionalno, a so stvari pogosto videti precej mučno.
Ker tudi so take, točno to je prava oznaka. Nisem človek, ki bi stvari delal površno in bi zgolj nekaj zdrdral tja v tri dni. Novinarje vedno poslušam in želim odgovoriti primerno, toda ravno zaradi tega me je hitro začel motiti mučen vzorec ponavljanja. Ves čas enaka vprašanja, tudi ves čas moji enaki odgovori, ker drugače pač ne gre. Skušam opraviti čim bolj mirno in se ob vse skupaj tudi redkeje spotikam kot pred kakšnim letom. A ostaja neprijeten občutek na obeh straneh, ko vaši kolegi pogosto nimajo nobenega novega vprašanja, jaz pa ne morem ponuditi nobenega novega, svežega, drugačnega odgovora.
Torej se takemu neprijetnemu občutku izogniva. Postaviva pravila, prav?
Z veseljem. Kaj točno imate v mislih?
Če bo katerokoli vprašanje ponavljanje tega, kar poslušate ves čas, prekinite intervju, ne odgovorite, zamahnite z roko in zahtevajte naslednje vprašanje.
Dogovorjeno.
Pa dajva. O Planici, o Juriju Tepešu, o Mariboru in Olimpiji, o denarju in še o čem.
Ni problema, dajva.
CELOTEN INTERVJU S ŠTEVILNIMI RAZKRITJI SI PREBERITE NA KAR 4 STRANEH DANAŠNJE TISKANE ŠTEVILKE EKIPE SN
