Savšek še naprej dokazuje, da je specialist za največje tekme. Po letu 2017 in Pauju je drugič pokoril konkurenco na svetovnem prvenstvu, skupno ima s svetovnih prvenstev pet kolajn, v Londonu je bil leta 2015 že drugi. To pa je bila že njegova sedma zmaga na na največjih tekmovanjih, poleg olimpijskega ima še štiri naslove evropskega prvaka.
Tacenčan je že v polfinalu napovedal, da ga bo težko premagati. Čeprav je dobil dve sekundi pribitka, pa je bil na progi izredno hiter, prav na vseh delih proge najhitrejši. Kljub pritisku, ki ga ni nikoli imel preveč rad, pa je zdržal tudi v finalu. Bil je sicer nekoliko počasnejši, vendar si ni privoščil napake, čeprav so sodniki kar nekaj časa preverjali, ali se je dotaknil enih vratc. A sodniki so ugotovili, da je bila vožnja čista, tako da se je lahko veselil zmage, ta je bila edina stvar, ki ga po taki karieri lahko povsem zadovolji.
"Trenutno sem brez besed. Navdušen sem, odleglo mi je, pritisk zadnjega na progi je bil velikanski. A sem ga premagal," so bile prve besede slovenskega šampiona.
Drugi slovenski finalist Luka Božič je po veliki napaki zasedel deseto mesto, zbral je 52 kazenskih sekund. Brez njih bi zaostal le za Savškom. V polfinalu je nastopil še Žiga Lin Hočevar, a je z 52 kazenskimi sekundami zasedel 28. mesto.
V ženskem polfinalu sta veslali Lea Novak in Alja Kozorog. Slednja je bila s štirimi kazenskimi sekundami 20., Novak pa s šestimi 22., kar je bilo preskromno, da bi dobitnici brona z ekipne tekme Sloveniji priborili olimpijsko kvoto (zagotovilo si jo je 12 držav, Slovenija je bila 13.), za katero pa vendarle obstaja velika možnost, da si jo pribori na podlagi prejšnjih rezultatov.
