Na mariborskem sodišču je potekal predobravnavni narok zoper atletskega trenerja Igorja Šalamuna in nekdanjega zdravstvenega delavca na pljučnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Borisa Špesa, ki ju tožilstvo bremeni neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu. Oba sta se izrekla za nedolžna.
Odmevna dopinška afera je izbruhnila aprila lani, ko so kriminalisti oba pridržali, nato sta bila najprej priprta, do konca letošnjega februarja pa sta bila v hišnem priporu. Na zaslišanju pred avstrijsko protidopinško komisijo ju je najbolj obremenila hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je leta 2017 zmagala na maratonu v avstrijskem Linzu, nato pa padla na dopinškem testu.
Ker poskus dogovora o priznanju krivde ni uspel, obramba pa je vložila tudi ugovor zoper obtožnico, tožilka Januša Kušar Rotman na predobravnavni narok ni prišla s predlogom kazni za primer priznanja. Iz prebrane obtožnice je razvidno, da tožilstvo obema očita kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu, Špesu pa dodatno še kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s škodljivimi sredstvi za zdravljenje.
Njuna zagovornika sta poleg neposrednega zaslišanja Kune, ki naj bi po njunem v preteklosti večkrat spreminjala izjave, predlagala še zaslišanje zdravnika Lovra Žiberne, sicer kontrolorja dopinga pri Slovenski protidopinški agenciji Sloado, ki bi povedal, ali je teoretično mogoče, da bi pri atletinji, ki naj bi ji glede na obtožnico Šalamun za 300 evrov injiciral poživilo, nato naj bi januarja prejela še dva odmerka, štiri mesece pozneje to nedovoljeno snov še lahko ugotovili v njeni krvi oziroma urinu.
Špesu sicer obtožnica očita še več drugih primerov prodaje zdravil, zaradi česar je kmalu po izbruhu afere izgubil službo v UKC Maribor in v zvezi s tem poteka tudi spor na delovnem sodišču. Skupaj s Šalamunom sta se ujela tudi v zanko tajnih policijskih sodelavcev, ko jima je trener ponujal v športu nedovoljeni eritropoetin ter enemu od njiju februarja in marca tudi prodal dve dozi za 500 evrov.
Prav dokazom, ki so jih pridobili s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, pa obramba najbolj nasprotuje in zahteva njihovo izločitev zaradi odredbe sodišča, ki naj bi bila po njihovem prepričanju izdana na podlagi ravnanj, ki niso v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Tožilka se s to zahtevo ni strinjala, saj naj bi izločitev tega dela dokazov že zavrnilo Višje sodišče v Mariboru.
Prav tako tožilka nasprotuje zahtevi obrambe za izločitev javnosti iz celotnega sodnega postopka, ker naj bi bilo po mnenju odvetnikov Roberta Berkoviča in Simona Dolinška v njem povedanih precej stvari iz zasebnih življenj ljudi, ki sami sicer niso del sojenja. Kušar Rotmanova nasprotno meni, da bo zadoščala izključitev javnosti v času, ko bodo poslušali prisluhe in ob pričanju enega od mladoletnikov.
Sodnica Simona Murko, ki bo ob soglasju obeh strani sojenje izpeljala brez senata, je začetek glavne obravnave za zdaj razpisala za 3. marec, če bo do takrat že pravnomočna njena odločitev glede zahteve obrambe za izločitev dela dokazov.
