"To EP končujemo na vrhunskem tretjem, četrtem mestu, z bronasto medaljo in ponosen sem na to, kar smo naredili," je črto pod EP potegnil selektor Jože Urh.
Slovenska ekipa je že v petek poskrbela za senzacijo. V četrtfinalu so Bojan Tokić, Darko Jorgić in Deni Kožul s 3:2 premagali Švedsko in si priborili najmanj bronasto odličje. Danes so imeli priložnost, da medaljo z uvrstitvijo v finale še oplemenitijo, a je bila Nemčija močnejša. Slovenija pa se je odlično upirala in izgubila šele po vseh petih dvobojih z 2:3.
Začetek je bil odličen, saj je mladi adut Jorgić s 3:1 premagal Dimitrija Ovtcharova. Pozneje so Nemci stvari postavili na pričakovano mesto, najprej je prvi zvezdnik Timo Boll gladko ugnal Tokića s 3:0, enak izid pa je dosegel še Patrick Franziska v boju z Janom Žibratom.
Slovence je nato reševal Tokić. Ruwena Filusa je moral premagati, če je želel računati na podaljšanje upanja, in ga tudi je. Po izgubljenem prvem nizu z 8:11 je drugega dobil s 15:13, tretjega z 12:10 in zadnjega z 11:8.
"Malo so nas presenetili s postavo, ker niso igrat dali obrambnega igralca. Verjetno se že pripravljajo na finale, nam je pa je to bolj ustrezalo. Jorgić je premagal evropskega prvaka Ovtcharova in potem se je začelo tudi za njih drugače odvijati. Na našo žalost je nato Boll igral res odlično, tako dobrega ga že dolgo nismo videli. Dokaj gladko je obe tekmi dobil. Je pa Bojan potem fantastično igral proti obrambnemu igralcu Filusu, s katerim še nikoli ni igral. Nihče ni pričakoval, da bo 3:2, niti Nemci ne," je selektor podoživel današnji nemško-slovenski dvoboj.
V zadnjem dvoboju večera sta se pomerila Boll in Jorgić. Mladi slovenski igralec še enega presenečenja ni mogel pripraviti, proti prvemu loparju Nemčije je klonil v treh nizih (9, 3, 5) in tako se je Nemčija precej težje, kot je pričakovala, le uvrstila v nedeljski finale.
"V namiznem tenisu ne moreš delati na silo. Veseli me to, da smo naredili presežke. Boljši smo bili kot kadarkoli, zrasli smo na tem EP in tudi zame je to pokazatelj, da se lahko merijo z vsemi najboljšimi. To je to, kar mene kot selektorja res veseli," je bil dobre volje Urh.
Predvsem pa so zdaj pokazali, da Slovenija ni le Bojan Tokić, ampak da ima naslednike, čeprav selektor nanj računa še vsaj štiri leta: "To največ šteje. Bojan je vrsto let igral v ekipi, ki ni imela ambicij in se je težko prebijala v elitno skupino. Zdaj ima zraven mlade igralce, vidi, da ga bo lahko kdo nadomestil. To šteje največ. Bojana moramo ohraniti še štiri, pet let, kar je možno, fanta ali fantje, saj jih je več, pa morajo zrasti in se približati. Potem smo lahko še bolj vrhunski. To, da smo zdaj bronasti, pa je obliž na vse treninge, na vso smolo, na vse to, kar se nam je doslej dogajalo," pa je nastope v Luksemburgu sklenil Urh.
