Kipchoge je ubranil naslov in za več kot minuto izboljšal rekord proge rojaka Wilsona Kipsange iz leta 2014 ter le za osem sekund zaostal za svetovnim rekordom.
Drugi je bil Kenijec Stanley Biwott (2:03:51), tretji pa legendarni Etiopijec Keninisa Bekele (2:06:36). Slednji, nekdanji olimpijski in svetovni prvak na 5000 in 10.000 m, se vrača na tekmovališča po seriji poškodb.
Kipchoge in Biwott sta bila v vodilni skupini, ki je 21 km pretekla v času 1:01:24, kar je bilo najhitreje doslej v zgodovini tega maratona. Nato sta napadla in pobegnila tekmecem, Kipchoge pa je imel veliko več moči in je slavil s 46 sekundami prednosti pred Kipchogejem, Bekele pa je zaostal tri minute in 31 sekund.
Ritem je bil tako hiter, da je bil dolgo ogrožen svetovni rekord (2:02:57), ki ga je Kenijec Dennis Kimetto postavil leta 2014 v Berlinu. Enaintridesetletni Kipchoge je do zmage prišel dobre tri kilometre pred ciljem, ko se je otresel zadnjega tekmeca Biwotta. S tem je postal drugi maratonec po rojaku Martinu Lelu, ki mu je v Londonu leta 2008 uspelo ubraniti zmago. Biwott pa je drugič na tem maratonu osvojil drugo mesto; zmaga se mu je izmuznila pred dvema letoma, lani pa je bil četrti.
Med atletinjami je bila druga branilka lanske zmage Etiopijka Tigist Tufa, ki je zaostala pet sekund, tretja pa druga Kenijka Florence Kiplagat (2:23:09). Zmaga Sumgongove ima še večjo vrednost, ker je bila okrog 36. kilometra vpletena v množični padec, v katerem se je znašla tudi nekdanja zmagovalka maratona v britanski prestolnici Mary Keitany.
Sumgongova je nato prišla v vodilno skupino, začela narekovati ritem in kot zadnja je dobra dva kilometra pred ciljem odpadla še Tufa. Sumgongova je dosegla prvo zmago na najprestižnejših maratonih, pred tem je bila druga že v Bostonu, Chicagu in New Yorku. Obenem je na maratonih slavila prvič po treh letih, ko je bila najboljša v Rotterdamu.
Tokrat se je londonskega maratona udeležilo okrog 38.000 maratonk in maratoncev, skupaj pa je doslej na njem teklo že več kot milijon tekačev.
