stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

hezonja Ekipa24.si

Sramoten izpad! Hrvaški reprezentant in član ...

rudi-mlakar Njena.si

Rudi tudi v zunanjem svetu vse bolj priljubljen

jankovic hokej Ekipa24.si

Velike spremembe v zmajevem gnezdu! Novo ime ...

Miha Andolšek
Miha Andolšek
14 31.03.2017 17:50:27

Rojstvo legende (video)

vszi
Če bi bila njegova kariera na veliki sceni človek, bi si lahko danes onstran velike luže naročila alkohol. Bilo je namreč prav na današnji dan pred 21 leti, ko je neki dolgolasi najstnik otroških oziroma, še bolje, ženstvenih potez debitiral na tekmi svetovnega prvenstva v motociklizmu. Na njegovem motociklu je bila izpisana številka 46. Številka, ki je več kot dve desetletji kasneje zdaj to, kar je v košarki številka 23 ali pa v hokeju številka 99.

Čeprav so jih nosili tudi drugi, bo 23 na košarkarskih parketih za vedno povezana z Michaelom Jordanom, prav tako kot bo 99 na ledenih ploskvah za vedno številka Wayna Gretzkyja. V motociklizmu je 46 njegova, 46 je on in on je 46, danes so številke 23, 46 in 99, vsaka v svojem športu, sinonim za šampiona, sinonim za enega največjih vseh časov. Na neki način se je za tisto 46 vse skupaj začelo zadnji vikend v marcu 1996, ko so se najboljši motociklisti zbrali na dirkališču Shah Alam, kjer je bil na sporedu uvodni grand prix sezone, velika nagrada Malezije.

V kraljevem, 500 kubičnem razredu je sicer v tistem letu znova kraljeval Avstralec Mick Doohan, ki pa je na uvodni dirki sezone gledal v hrbet in požiral izpušne pline Luce Cadalore in Alexa Barrosa. V srednjem razredu je po drugi strani v tistih letih po stezi pustošil in strašil »Mad Max« Biaggi, še en barviti lik iz motociklističnega sveta. V senci naštetih se je v najšibkejšem razredu tistega nedeljskega popoldneva na startu prvič pojavil 17-letnik dolgih las, ki je kasneje na novo spisal knjige rekordov.

Poba, ki je imel na svoji aprilii številko 46, je imel motociklizem v krvi, zapisan nekje v DNK, od majhnih nog je bil okužen z bencinskimi hlapi, njegov oče Graziano Rossi je zvezdne trenutke doživel konec sedemdesetih, ko je v 250-kubičnem razredu zmagal na treh dirkah. Njegov sin Valentino je sicer v svet hitrosti vstopil prek gokardov, a kaj kmalu presedlal na cenejši dve kolesi. Naslednja velika stvar motociklizma, so že takrat govorili poznavalci, toda tega, kar je sledilo v naslednjih letih, desetletjih, si vendarle ni upal napovedati nihče.

Tistega vikenda je ta najstnik otroških, pravzaprav ženstvenih potez, nemudoma pokazal, iz kakšnega testa je. V dirko se je ob Luciu Cecchinellu, še eni markantni figuri, podal iz četrte vrste, v nadaljevanju med drugim prehitel specialista lahke kategorije Nobora Uedo in Garryja McCoya, v cilj pa 29 krogov ter slabe tri četrt ure kasneje pripeljal kot šesti, dobrih sedem sekund za zmagovalcem, rojakom Stefanom Peruginijem. Morda ne ravno spektakularen debi, toda govorice o senzacionalnem mladeniču s škornja so se izkazale za resnične v praktično vsakem pogledu. Bilo je to prvih deset točk v svetovnem prvenstvu in bil je to začetek velike, številni bi rekli največje zgodbe, ki toliko let kasneje še vedno čaka na epilog. Slabega pol leta kasneje je v Brnu sledila prva zmaga, vse to pa je bil le začetek, po letu dni učenja je že v naslednji sezoni deklasiral konkurenco, enajstkrat zmagal in s tem seveda prerasel najšibkejši razred.



PETER PAN
V Italiji se je spomladi 1996, ko je Valentino Rossi debitiral na veliki sceni, seveda plačevalo še z lirami, na svetem sedežu v Vatikanu je sedel Karol Wojtyła alias Janez Pavel II., Juventus je še drugič in do zdaj zadnjič osvojil naslov evropskega prvaka, športni junak številka ena na italijanskem škornju pa je bil v tistih dnevih Alberto Tomba, karizmatični Tomba la Bomba je bil namreč nekaj tednov pred tem na svetovnem prvenstvu v španski Sierri Nevadi absoluten kralj tehničnih disciplin. Saharinska Celine Dion je v tistih spomladanskih dnevih cvilila Because You Loved Me, brata Coen sta v kinematografe udarila z briljantnim Fargom, v Sloveniji pa smo, verjemite ali ne, spremljali pogajalsko sago med Fidesom in vlado. Nekatere stvari se pač ne spreminjajo ...

Podobno kot predsednik sindikata doktorjev in zobarjev Konrad Kuštrin se tudi Doktor zdi večen. Enaindvajset let, 349 dirk, 114 zmag, 95 najhitrejših krogov, 64 »pole positionov«, bogsigavedi koliko padcev, nekaj afer in nekaj aferic ter devet naslovov svetovnega prvaka kasneje je še vedno tu, še vedno v sedlu. Doktor še ni zapustil ordinacije, še vedno je lačen, še vedno je hiter. Morda ni več tako dominanten kot nekoč, morda bo ob vsej silni španski armadi ta morilec otroškega obraza težko osvojil jubilejni deseti naslov svetovnega prvaka, toda še dandanes, natanko 21 let po debiju v Maleziji, le redkokdo za sabo potegne tolikšno armado navijačev kot prav on.

Danes je pri 38 letih z naskokom najstarejši mož v karavani, a po drugi strani je kot motociklistični Peter Pan, večni deček, ki noče odrasti in ki še vedno išče popolni zavoj. Na veliko zadovoljstvo številnih ljubiteljev motociklizma.

Članki iz rubrike