Tako kot se spreminja svet, se tudi narava športa in športnih tekmovanja. Mednarodna smučarska zveza (Fis) tako išče rešitev za sezone (takšna je bila, denimo, minula), v katerih ni svetovnega prvenstva. Na idejo, da bi pač ta po novem potekala kar vsako leto, se je odzval najboljši posameznik zadnjega obdobja, serijski zmagovalec svetovnega pokala, Marco Odermatt. Odločevalcem je sporočil: "To je napačen pristop. Poskusiti bi morali nekaj novega. Nekaj takšnega, kot je ultimativno svetovno prvenstvo v atletiki."
Svetovna atletska zveza (World Athletics) je novo tekmovanje prvič organizirala pred kratkim v Budimpešti. Gre za privlačno tekmovanje, ki poteka hitro, brez eksperimentiranja z izmišljenimi tekmovalnimi formati, brez omejitve startnih mest na državo, skratka v vseh pogledih 'ultimativno'. Privlačno je tudi za tekmovalce, saj nagradni sklad zajeten. Najboljši na atletskem ultimativnem prvenstvu so si razdelili kolač v višini desetih milijonov dolarjev, več kot kdajkoli prej v tem športu.
Osemindvajsetletni Švicar je nad atletsko iznajdbo navdušen. Prepričan je, da je to pravi kažipot tudi za alpsko smučanje, ki želi spremembe. Predvsem pa je Odermatt izpostavil, da bi bil ta format sijajen za švicarske smučarke in smučarje, saj ne bi bilo kvot, ki so običajne na velikih tekmovanjih. Le najboljši proti najboljšim, čisti spektakel. Švicarska reprezentanca tako ne bi več pogrešala tekmovalk in tekmovalcev, ki se lahko posežejo visoko, a izpadejo zaradi strogih kvot. Na ultimativnem prvenstvu naj bi ob aktualnih prvakih iz olimpijskih iger in svetovnega prvenstva nastopili le najboljši v trenutnem seštevku svetovnega pokala.
Kaj pa Slovenija? Glede na dosežke v zadnji sezoni (14. mesto Mihe Hrobata v smuku, 15. mesto Žana Kranjca v veleslalomu in 15. mesto Ilke Štuhec v smuku) bi težko na ultimativnem svetovnem prvenstvu zagledali slovensko zastavico na startni listi. Torej, več Švicarjev in manj Slovencev. A to ni krivda Odermatta, to je že povsem neka druga zgodba.
