Kako veličasten zaključek kariere! Lepšega, bolj prestižnega slovesa si ni mogel želeti. Ne obstaja. Slavko Vinčić bo v nedeljo vodil še zadnjo tekmo v svoji bogati karieri, zgodilo se bo v finalu svetovnega prvenstva. Poslovilni ples bo odplesal na največjem odru. Pripadla mu je čast, ki si jo želi vsak sodnik, a prav tako in morda v še večji meri je izjemna odgovornost. Vanj bodo uprte oči vseh ljubiteljev nogometa na zemeljski obli. Sklepnih 90 ali 120 minut s piščalko v New Jerseyju ga lahko zaznamuje. Tako ali drugače.
Ampak ne dvomimo, da bo Mariborčan kos nalogi. Ker je že neštetokrat pokazal in dokazal, da spada med najboljše na svetu. Ni zaman sodil finala lige prvakov, ni zaman sodil finala lige Europa, ampak vse na njegovi poti vendarle ni bilo idilično. Ko so mu dodelili spopad Španije in Argentine, je domala ves nogometni svet zavrtel film za nekaj več kot šest let nazaj. In se spomnil zelo odmevne afere zaradi njegove udeležbe na zabavi v Bosni in Hercegovini, ki se je je denimo udeležila tudi takrat razvpita srbska starleta Tijana Ajfon. Nekateri so ji namenjali celo vlogo organizatorke, mnogi mediji v regiji so afero zaradi njene prepoznavnosti poimenovali kar po njej.
Dogajanje na nekem ranču v kraju Suvo Polje v okolici Bijeljine je v akciji Kristal z veliko racijo prekinila policija, aretirala 16 oseb ter zasegla orožje, kokain in gotovino, a zoper Slavka Vinčića ni podala nobene kazenske ovadbe. "Bil sem na službeni poti v Bosni in Hercegovini, kjer sem se po poslovnem sestanku za podjetje odzval vabilu svojih poslovnih partnerjev. Zdaj se je to izkazalo za največjo napako v mojem življenju in jo obžalujem. Na ranču sem se znašel po naključju in ljudi, ki so bili tam, nisem poznal. Z družbo smo sedeli pri svoji mizi. Nekaj smo pojedli, popili, potem pa je prišla policija in zgodilo se je, kar se je. S skupino, ki je bila pozneje pridržana, nisem imel in nimam nobene povezave, razen da sem se po nesreči znašel na tem mestu, kjer je bilo okrog 30 ljudi," je takrat za Ekipo pojasnil Slavko Vinčić. "Po opravljenem postopku smo bili zaslišani kot priče, in ker so se policisti prepričali, da osumljenih nismo poznali, so nas nemudoma pustili in rekli, da se lahko odpravimo domov. Če ne bi bilo tako, če bi bil kakorkoli povezan s temi stvarmi, verjetno ne bi bil doma. Zdaj si najbolj želim, da z družino vse skupaj poskušam mirno prebroditi," je pristavil.
Ni ji bilo malo, ki so menili, da je to madež, zaradi katerega bo prisiljen predčasno končati svojo sodniško pot. "Pustimo času čas, vendar nimam nobene slabe vesti. Razen tega, da je to zame šola, da sem bil na nepravem mestu v nepravem trenutku. Drugače pa ničesar nisem naredil narobe," se je na tovrstne namige v pogovoru za Ekipo odzval Slavko Vinčić. A vse skupaj je kljub vsemu 'preživel', povrhu se je uspešnost njegove kariere zgolj stopnjevala. Do nedeljskega vrhunca …
Ampak afera je po mojem mnenju kljub vsemu pustila posledica. Naj se sliši še tako čudno, še tako noro – pozitivne! V preteklih letih sem se o tem pogovarjal s številnimi igralci in še marsikom na slovenskem prvoligaškem odru in mnogi so mi pritrdili, da je Slavko Vinčić po aferi, ki je dvignila toliko prahu in ga skoraj 'odnesla', postal boljši sodnik. Kakovost nikoli ni bila vprašljiva, zdi pa se, da se je spremenil značaj uspešnega mariborskega poslovneža. Oziroma se je spremenila njegova komunikacija z igralci. Saj ne, da bi bil prej aroganten ali vzvišen, toda zelo težko se izognem občutku, da je po neprijetni izkušnji, ki bi ga lahko drago stala, postal dostopnejši. Ali če hočete in z nekaj malega pretiravanja - bolj človeški. Veliko več se je začel pogovarjati z nogometaši, vmes je bilo zaznati tudi kakšno šalo, trepljanje po ramenih zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni bilo redko, prav tako kot ne nasmeh na njegovem obrazu. Na tak način si je pridobil še večje zaupanje tako igralcev kot trenerjev, kar je ob znanju ki ga premore, kakopak recept za uspeh. In zadovoljstvo vseh akterjev na zelenici.
Zaradi Slavka Vinčića, ki mu seveda neizmerno privoščim, da bi se poslovil v velikem slogu, zaradi slovenskega sojenja, slovenskega nogometa in nogometa nasploh močno verjamem, da bo tako tudi po finalu svetovnega prvenstva. O tem, kdo je v vlogi favorita, ima vsak svoj pogled, glede na način igranja obeh reprezentanc pa je bolj ali manj jasno, da bi utegnilo biti sojenje kar pomemben dejavnik za razplet velikega obračuna. Oziroma v prvi vrsti kriterij, za katerega se bo odločil mariborski delivec pravice. Če bo Argentincem v vsakem dvoboju dovolil agresivnost na meji dovoljenega, če bo dovolil, da bodo tekmece 'tepli', kot so v polfinalu Angleže, bodo Lionel Messi in soigralci imeli večje možnosti za uspeh. Če bo hitro začel posegati po rumenih kartonih, da bi jih umiril, pa bodo poskočile delnice Špancev, ki bodo vztrajali v svojem prepoznavnem slogu, katerega uspešnost ni odvisna od sodniškega kriterija ...