Prvi zvezdnik slovenske reprezentance in nasploh največji zvezdnik v zgodovini slovenskega nogometa je na eni strani v izjemni formi. V reprezentanco je prišel po sijajnih nastopih za svoj Atletico in za nameček neposredno po imenitni predstavi ob zmagi nad mestnim tekmecem Realom, za izbrano vrsto pa na tekmah proti Škotski in Severni Makedoniji ni prejel zadetka, zbral pa je kar lep album obramb v slogu enega najboljših čuvajev mreže na svetu.
Če je to nekaj, na kar smo navajeni že več kot desetletje in je dodatno fascinantno zaradi svoje dolgotrajnosti, pa je tokrat treba dodati tudi Oblakovo razpoloženost, ko gre za javna pojavljanja in javne nastope. Bili bi sicer krivični, če bi dejali, da Jan v preteklosti ni stopal pred mikrofone - nasprotno, obraz in besede je nastavil na mnogih prelomnicah slovenske reprezentance, predvsem ko je bilo najtežje. A vendar ne pomnimo obdobja, ko bi bil medijem in javnosti na voljo tako zelo.
Tako kot smo znali ob njegovih kapetanskih poletjih poudariti za košarkarskega superzvezdnika in Oblakovega dolgoletnega prijatelja Luko Dončića, je tokrat treba podčrtati, da je v dobrem temu tega novega cikla štirih tekem lige narodov Jan brez kamerami in mikrofoni stal že trikrat, za nameček pa je na dan prihoda v Švico najprej na družabnih omrežjih zablestel kot največji mojster ugotavljanja, koliko barov pritiska v preveč napihnjenih žogah, nato pa z nasmehom blestel še na tiskovni konferenci stadiona v Luzernu.
Zaradi zapletov ob prihodu letala - tudi Švica ni več, kar je bila, in zanje so v popolnosti odgovorni gostitelji - smo slovenski novinarji na poti s zuriškega letališča konferenco dobesedno lovili, vendar pa so Oblak, selektor Boštjan Cesar in predstavnik za stike z javnostjo Matjaž Krajnik šli toliko na roko, da so z vsem skupaj zavlačevali, nalašč bili nič kaj švicarsko netočni in vsaj tiste najbolj iznajdljive med nami pričakali in dočakali. S širokim nasmehom, da bi bila stvar toliko bolj hvale vredna.
Jan je ob tem simpatično in obsežno kramljal z zadihanimi slovenskimi medijskimi prišleki, veliko časa in pozornosti pa je namenil tudi domači sedmi sili ter odgovarjal tako na reprezentančna kot na klubska vprašanja. Med drugim, kje in kako se v obeh pogledih vidi v prihodnosti, pri čemer je glede Atletica vnovič ponovil, da gre korak za korakom in da si nikoli ni mislil, da bo ta klub tako dolgo njegov tako varen, topel in uspešen dom. Glede reprezentance pa je kapetan poskrbel tudi za salve smeha.
Ne bo nam zameril, če rečemo, da po tem v preteklosti ni bil ravno znan in da take njegove podobe še nismo videli. Smo je pa zelo veseli, in tako je Jan v smehu z veseljem izmeril tudi napihnjenost sponzorske žoge na mizi (preveč prazna, 0,6 bara, je bila njegova sodba) in švicarskemu kolegu odgovoril na vprašanje, ali ga zanima naskakovanje rekorda po številu nastopov za slovensko reprezentanco. "O tem res ne razmišljam. Sploh ne vem, koliko nastopov imam," je bil najprej brutalno iskren.
Nato pa se izjemno duhovito obrnil proti selektorju Cesarju in začel svoj šov. "Mislim, da je rekorder po številu nastopov gospod zraven mene in on je tisti, ki odloča, ali me da na igrišče. In on je tisti, ki bo odločal, kolikokrat me bo še dal igrati in kako blizu rekorda bom prišel," je Jan nasmejal selektorja in vse prisotne s šalo, ki si tako kot njegove predstave zasluži pet zvezdic. In ki se bo gotovo vračala v naslednjih mesecih in letih - mimogrede, Oblak je pri 86 nastopih in se mu v Luzernu obeta številka 87, Cesar pa je rekorder pri 101.
