Jan Oblak je Švicarje razglasil za eno najboljših reprezentanc v Evropi (in si pridobil ogromno tukajšnjih simpatij) in jim iskreno dal vedeti, da so v diviziji B lige narodov precejšna izstopajoča posebnost - češ da po vseh kriterijih sodijo med A elito stare celine. Ne samo iskreno, tudi nedvomno resnično in v slovenskem taboru se vsi zelo dobro zavedajo, za kako težko nalogo gre na razprodanem stadionu v idiličnem Luzernu.
Tudi zaradi tega je moral Cesar premisliti in pretehtati marsikaj, ob tem pa upoštevati dejstvo, da gre za tretjo tekmo v osmih dneh. Odločitev zagotovo ni bila lahka, postaviti je treba ekipo, ki bo s Švicarji lahko tekla, skušala pokrivati vse njihove nalete in trdno držati dostope do slovenskih vrat, hkrati pa imeti tisto nekaj za zadržati žogo, se kakovostno odpreti in sprožiti kakšnem čim bolj nevaren in učinkovit napad.
Ob najbolj logičnih Janu Oblaku v vratih (kljub šali, da mu Cesar lahko prepreči nabiranje nastopov in podiranje njegovega rekorda) in Jaki Bijolu kot poveljniku obrambe tako začenjajo še Karničnik, Drkušić, Zabukovnik, Janža, Lovrić, Zec, Šturm, Vipotnik in Matko. Zanimiv izbira, povsem nova zvezna vrsta, še nekaj novih idej in vsekakor dodatno zanimiv pogled proti velikemu reprezentančnemu večeru.
