Uvod v primerjavi s preteklo sezono ponuja dve najbolj izraziti spremenljivki – Maribor je po dolgem času spet na želenih obratih in na vrhu, aktualnim prvakom iz Celja pa se prva četrtina ni posrečila.
Med poletnim premorom se je v slovenski prvoligaški druščini dogajalo in zgodilo marsikaj. Tudi presenečenj ni manjkalo, zato je bilo v pričakovanju nove sezone kar veliko ugibanj o tem, kakšna naj bi bila razmerja moči. Se bodo karte na novo premešale? V središču pozornosti so bili tektonski premiki pod Kalvarijo. Po dveh letih životarjenja, nezadovoljstva navijačev in kritik, ki so se zgolj stopnjevale, se je Acun Ilicali oprijel rešilne bilke. Stavil je na najmočnejšega aduta in obenem zadnjega, ki ga je imel na voljo, preden bi se njegova vijoličasta zgodba povsem sfižila. Ni bil prepričan, da ga bo lahko 'unovčil', toda odločil se je, da bo poskušal v klub privabiti Zlatka Zahovića. Ga vrniti … Že ob namigovanjih, da bi se takšen scenarij utegnil uresničiti, se je moreče ozračje v štajerski prestolnici v hipu izboljšalo, ko sta turški medijski mogotec in najuspešnejši športni direktor v zgodovini slovenskega nogometa relativno hitro dosegla dogovor, pa so znova začele prevladovati pozitivne vibracije. Nogometni utrip se je vrnil v mesto ob Dravi, čeprav so bili 16-kratni prvaki v tistem trenutku kadrovsko 'goli in bosi'. Niso imeli ekipe, niso imeli trenerja, a navijači so bili v veliki večini prepričani, da bo Zaho 'že zrihtal', da bo spet prav. Verjeli so vanj. Bržčas še bolj kot v njegovem težko ponovljivem prvem obdobju. Tudi zato, ker so vmes spoznali, da osvajanje lovorik za Maribor vendarle ni nekaj samoumevnega …
V rekordno hitrem času
Zlatko Zahović se je izziva lotil zagnano, z obilo energije, a tudi zelo profesionalno ob zavedanju, da se ni vrnil v 'njegov' Maribor. Ker takšnega, kot je bil nekoč, ni več, česar mnogi, ki so tako ali drugače povezani z vijoličastimi, še vedno niso dojeli. Ali nočejo dojeti, da ima klub lastnika. Da je v zasebni lasti, tudi nasploh imamo na sončni strani Alp s tem kar precejšnje preglavice.
Najboljši strelec slovenske izbrane vrste je znova združil moči z Darkom Milaničem. Od prvega trenutka je bilo jasno, da bodo pod Kalvarijo znova 'stanovali' delo, red in disciplina, nakar je Zlatko Zahović v rekordno hitrem času sestavil igralski mozaik. Kljub temu, da ni imel na voljo neomejenih finančnih sredstev, za slovenske razmere zavidljiv igralski mozaik. Brez ugleda in spoštovanja, ki ga ima v svetu nogometa in pri igralcih, bi bil takšen podvig skoraj gotovo misija nemogoče, čeprav je hkrati res, da je v zasedbi z znova močno okrepljenim slovenskim pridihom lepo število nogometašev, ki so se ubadali s takšno ali drugačno težavo. Ali se še vedno ... Saj poznate njegovo znamenito misel: »Iščemo problem, da bi našli rešitev.« Vnovič je dosegla namen. Maribor je spet na želenih obratih, v mestu se znova krepi duh nogometnega mesta, ki je bilo še ne tako dolgo nazaj nogometno obupano.
Naslednji mejnik mu ni pomagal
A po drugi strani vse to nikakor ni dobra reklama za ligaške tekmece. V Ljudskem vrtu je še ob začetku priprav prevladovala negotovost, vse skupaj je bilo nedorečeno, igralcev je bilo premalo ... Danes vijoličasti upravičeno veljajo za največje favorite za naslov prvaka. Kaj je potemtakem v tem času počela konkurenca? Mar tako hitro mariborsko prebujenje in vzpon na vrh lestvice razkriva tudi njene slabosti? Tako se sprašuje marsikdo, a odgovor razumljivo ne more biti enoplasten. Ker v slovenskem prostoru tako rekoč ni kluba, ki bi bil imun na težave. Takšne ali drugačne, temu primerno oteženo je njihovo delovanje.
Celjani so z uvrstitvijo v ligaški del lige Europa postavili nov mejnik v klubski zgodovini, vendar to ni dovolj za (popolno) zadovoljstvo. Ker grofi na domači sceni kažejo preveč ranljivosti. Bilo je jasno, da bodo ob evropskih izzivih trpeli, ampak porazov je bilo preveč, ceno je plačal trener Vitor Campelos. O tem, na kakšen način so se v knežjem mestu portugalskemu strokovnjaku zahvalili za sodelovanje, bi lahko na dolgo in široko razpredali. Zoran Zeljković, ki je nedolgo nazaj preživel evropsko klofuto v Kopru, se je lotil velikega izziva, primerjali ga bodo tudi z Albertom Riero. Njegov duh vseskozi lebdi nad stadionom Z'dežele, kjer se medtem učijo, kako je živeti z uspehom. Ni lahko, nikakor ne. Veliko je pasti, ob novih zvenečih slovenskih okrepitvah so predsednik Valerij Kolotilo in sodelavci še dodatno porušili finančno hierarhijo v slačilnici. Najprej bo treba urediti stvari ob igrišču, da bi lahko na želeni način stekle tudi na zelenici. Nov trener tega sam (najbrž) ne bo zmogel …
Brečko prepričan, da je bilo tako
Ob celjskem premiku so morali novo rešitev poiskati na Bonifiki. Razmišljali so tudi o španskem scenariju, a je bila pot do morebitne uresničitve preveč zapletena, neizmerno motiviran in spočit Milan Anđelković je lahko nemudoma pljunil v roke za največjo zgodbo v dozdajšnji trenerski karieri. Nasledil je 'dovolj bogato zapuščino', da lahko razmišlja o čem odmevnem. Pravzaprav mora, kar je to tudi edino, kar zadovoljuje ambicije predsednika in športnega direktorja kanarčkov.
Olimpija je v sezono vstopila z novim obrazom na klopi. Mišo Brečko naj bi predstavljal trenersko osvežitev na domači sceni, a je imel rok trajanja jogurta. Doživel je zgolj 180 ligaških minut, toda nekdanji slovenski reprezentant je prepričan, da nogometni razlogi niso bili glavni razlog ekspresno hitrega odhoda. In dodaja, da so vodilni možje kluba z njim dosegli dogovor s figo v žepu, temu primeren naj bi bil način, na katerega so se mu zahvalili za sodelovanje. Navijači zaradi tega in rezultatov ogorčenja niso skrivali, prav tako ga niso zaradi nadaljnjega kopičenja tujcev, obljube o močnejšem slovenskem pridihu so hitro izzvenele. Green Dragonsi od Adama Deliusa vztrajno zahtevajo, da proda klub, oziroma cirkus, kot so ga poimenovali, nemški poslovnež jim odgovarja, naj pripeljejo ustreznega kupca … Vmes je Jugoslav Trenčovski ekipo kljub pokalnemu polomu vendarle stabiliziral do te mere, da je sposobna spodobnih rezultatov, ki so umirili vihar v zmajevem gnezdu. Vsaj začasno, kako dolgo bo trajalo takšno stanje duha, si ne drzne napovedati nihče. V nastalih razmerah je ključnega pomena, da se Olimpija znova spogleduje z vrhom.
Ko je prednost tudi velika težava
Bravo je poleti služil s prodajami in ni jih bilo malo, ki so menili, da bo vsaj malce padal, vendar se to ni zgodilo. Niti po naključju. Šiškarji so znova sestavili igralski mozaik, ki je pod taktirko Aleša Arnola, ki je prav tako bil ena od koprskih idej, sposoben poseči visoko. Najprej so nastale vrzeli zapolnili z igralci iz tujine in zdelo se je, da se počasi odmikajo od strategije, ki jo tako radi izpostavljajo, a naposled so dodali še nekaj slovenskega pridiha. Delajo brez pritiska okolice, zunanji dejavniki ne morejo vplivati na njihove poteze in odločitve, kar je po eni strani prednost, a po drugi velika težava. Ker si vsak normalen klub želi navijače, želi si, da bi ga lokalno okolje sprejelo, da bi bil tesno povezan z njim. Bravo vsega tega nima …
Razočaranje
Mura je gotovo največje razočaranje dozdajšnjega dela prvenstva. Po vrnitvi otroka kluba Mitje Mörca se je po obetavnem začetku sezone zdelo, da so v Fazaneriji našli (dolgoročno) pot, po kateri bodo hodili, tudi z novim (so)vlagateljem, vendar so se zadeve hitro zapletle. Zaradi takšnih in drugačnih okoliščin. Rezultati so veliko pod pričakovanji, povrhu se je črno-belim po pokalnem zgodil še prvenstveni epski polom z Aluminijem. Navijači so upravičeno močno razočarani, vse oči so uprte v vodilne može, njihov odziv bo razkrival smernice za naprej.
Kidričevski 'čudež'
Aluminij ostaja 'mali čudež'. V Kidričevem so ostali brez številnih junakov, ki so bili del čudovite pokalne zgodbe, ki jih je postavila na evropski zemljevid, toda v 'šumi' so kljub temu znova sestavili nadvse konkurenčno zasedbo, ki je sposobna zagreniti življenje vsaki ekipi. Kako jim uspeva ob omejenih finančnih sredstvih? Kako denimo prepričajo nekdanjega upa Bayerna in Leipziga, ki je z nemško kadetsko reprezentanco osvojil naslov svetovnega prvaka? To se sprašujejo mnogi, rdeče-beli se zgolj skrivnostno nasmihajo in nadaljujejo svojo zgodbo z Juro Arsićem v glavni vlogi.
Novinca kot osvežitev
Radomljani trpijo posledice poletne razprodaje, novinca med elito pa nedvomno predstavljata prijetno osvežitev. Nafta se je po začetnih črnogledih napovedih uspešno uprla političnim spremembam na Madžarskem, tudi težka odločitev glede trenerja je padla na plodna tla. Pričakovati je bilo, da bo uspešni Jozsef Bozsik dobil novo pogodbo, a vajeti sta v roke prevzela Gonzalo Escudero in Mere Hermoso, ki dokazujeta, da španski strokovnjaki niso uspešni po naključju.
Brinje pa dokazuje, da odmevna pokalna skalpa v pretekli sezoni nista bila naključna. Grosupeljčani res odlično delajo, imajo jasno določeno strategijo, ki so jo za potrebe tekmovanja v najvišjem kakovostnem razredu nadgradili še z nekaterimi izkušenimi in prepoznavnimi igralci, nekaterim med njimi bi lahko pripisali tudi zvezdniški status.
