Brinje Grosuplje – Aluminij 0:1 (0:0)
Celje – Stadion Z'dežele. 3892 gledalcev. Glavni sodnik: David Šmajc (Kranj).
Strelec: 0:1 Susso (78).
BRINJE GROSUPLJE: J. Zrnec, Kene (od 88. Dergić), Matko (od 83. Hojč), Pušnik, Matjaž, Benkič, Skrbin (od 88. Černe), Levanić, Rorič (od 72. Klašnja), Jovićević, Kovač (od 83. N. Zrnec). Trener: Goran Marković.
ALUMINIJ: Rozman, Schaubach, Zeljković, Kočar, Feta, Jagić, Simonič (od 84. Maher), Koderman (od 84. Kosi), Taylor (od 60. Vrbanec), Saitoski (od 84. Pejić), Susso (od 93. Korun). Trener: Jura Arsić.
Rumena kartona (1-1): Saitoski (32), Zeljković (51).
Rdeči karton (1-0): Matjaž (70).
Pa smo ga dočakali. Finale Pokala Pivovarna Union, ki si ga pred začetkom sezone ni drznil napovedati nihče. Ampak res nihče! Absolutno nihče. Niti najbolj optimistični navijači Brinja Grosuplja in Aluminija. Ali če hočete, 'sanjači', zaključni spopad na stadionu Z'dežele se je razpletel po okusu Kidričanov. Za zgodovinski uspeh in prvo lovoriko v klubski zgodovini, toda drugoligaš s prvoligaškimi ambicijami, ki je na poti do finala izločil tako Maribor kot Olimpijo, je umrl pokončno. V posameznih obdobjih je kazal celo boljšo podobo, toda Štajerci so v zadnjih 20 minutah izkoristili prednost igralca več in si poleg trofeje v prihodnji sezoni zagotovili tudi nastop v kvalifikacijah za ligo Europa.
Vsi tisti, ki so napovedovali in bili celo prepričani, da bodo tribune samevale, so ostali razočarani. Drži, stadion ni bil poln, ni pokal po šivih, ampak privrženci obeh klubov so se izkazali. Obe ekipi sta imeli zares sijajno spodbudo, še zlasti če vemo, da kraja finalistov nimata niti 10 tisoč prebivalcev. Okrog 4000 gledalcev je ustvarilo prijetno kuliso, v takšnem ozračju so 'šumarji' poskušali takoj prevzeti prevlado. Postavili so se visoko, vendar to varovancev Gorana Markovića ni kaj prida vznemirilo. Znali so odgovoriti, znali so zadržati žogo in v 10. minuti tudi prvi zapretili, strel Tina Levanića z roba kazenskega prostora je bil za malenkost premalo natančen.
Ritem ni bil 'atomski', tudi umetniški vtis na zgodovinski tekmi ni bil v ospredju. Vložek je bil prevelik, najpomembnejše je bilo ne si privoščiti napake. Dogajanje na zelenici je bilo enakovredno, sredi prvega polčasa pa se je nekoliko zaiskrilo na tribuni. Preveč vročekrvni navijač Brinja je varnostnikom povzročil kar nekaj dela in preglavic, a so to možje postave hitro uredili.
Na terenu pa se še naprej ni in ni zaiskrilo, zato pa so igralci dosledno izpolnjevali taktične zadolžitve, kar je onemogočalo nogometni izbruh. Kidričani niso našli načina, kako resneje ogroziti Jako Zrnca, drugouvrščeni drugoligaš je na nasprotni polovici igrišča kazal za odtenek več konkretnosti, videli smo nekaj strelov z razdalje. V 34. minuti je v gneči pred Matjažem Rozmanom zadišalo po nevarnosti, toda branilci Aluminija so žogo še pravočasno izbili iz svojega kazenskega prostora. In do odhoda na odmor niso več dovolili, da bi se mu tekmeci resneje približali, a član elite se prav tako niso ni niti grosupeljskemu, izid prvega polčasa je bil temu primeren. Brinje je imelo, kar je hotelo. Svojo mrežo je ohranilo nedotaknjeno in ni trpelo, kar je bilo pravšnje izhodišče za nadaljevanje ob upanju, da je rdeče-bele morda vsaj malce začela najedati nervoza.
Še veliko bolj pa bi jih kmalu v 51. minuti, ko so bili Grosupeljčani zelo blizu vodstva. Marcel Kene je iz prostega strela z leve strani podal v kazenski prostor, kjer je žogo z glavo prestregel Nikola Jovićević in stresel prečnik. Kmalu zatem je na nasprotni strani Emir Saitoski Jako Zrnca prisilil v prvo posredovanje, dvoboj je postajal vse bolj živahen.
V 65. minuti je znova gorel pred vrati Kidričanov, ko je o podaji z desne strani Nejcu Pušniku le malo zmanjkalo, da bi žogo iz bližine potisnil v mrežo, nedolgo zatem pa je tekma dobila novo razsežnost. Brinje je po prvi napaki v obrambi ostalo zgolj z desetimi možmi. Predčasno je moral pod prho Samo Matjaž, ki je na nepravilen način zaustavil Emirja Saitoskega, ko je ta stekel sam proti vratom.
Aluminij ni potreboval dolgo, da je unovčil številčno prednost in si zagotovil tudi rezultatsko. In to na način, kot bi ga pričakovali od ekipe, ki ima igralca manj. Štajerci so uprizorili hiter prehod v napad, naposled je žoga prišla do Bambe Sussa, ki je z diagonalnim strelom z roba kazenskega prostora poskrbel za evforijo med navijači iz Kidričevega.
Nogometaši Brinja se niti po naključju niso želeli vdati v usodo. Močno so si prizadevali, da bi izničili zaostanek, v končnici smo spremljali dramo, a končalo se je z minimalno zmago Jure Arsića in njegovih varovancev. Ter velikim štajerskim slavjem ...
