Po porazu z Radomljami je pred novinarje stopil kapetan Ažbe Jug. Mariborski vratar se ni zadrževal, temveč je zelo iskreno pokomentiral vse – od poraza proti mlinarjem, do katastrofalne sezone, še bolj katastrofalnega odnosa, pa vse do reakcij Viol. Tukaj so njegovi odgovori.
Nov poraz, še en takšen, ki si ga niste smeli privoščiti v boju za Evropo.
Na zadnji novinarski konferenci sem rekel, da bi sezona lahko bila še slabša – evo jo! Še slabša. Lahko pa je še slabša! Tako da … Do 20. minute oziroma do našega gola smo imeli vse pod kontrolo. Zdelo se je, da smo pravi. Potem pa brez razloga padec energije, nismo več igrali na enak način kot smo prej. Res da smo jim podarili to enajstmetrovko, ki so jo izkoristili. Potem pa drugi polčas ponovno bleda igra z naše strani. Spredaj nič. In ko so zadeli drugi zadetek, smo, kot smo to kazali v celotni sezoni, znova pokazali, da se ne znamo pobrati. Tako da ja …
Trener je rekel, da ga je sram. Je tudi vas igralce sram? Ne zgolj vas, vse ostale tukaj?
Jaz mislim, da bi jih moralo biti. Če jih je, ne vem. Ne vem, kako bi na to odgovoril. Mene je nenormalno sram. Najraje bi šel nekam v rudnik in ne bi želel priti ven iz njega do konca sezone. Ampak moram biti tukaj, ker sem kapetan. Moram pokazati obraz kluba, ki bi se spodobil za Maribor. Na naslednji tekmi bomo pokazali oziroma bomo poskušali vtis popraviti. Ampak vtisa, ki smo ga to sezono pokazali, ne moremo popraviti v nobenem primeru. Treba je do konca zdržati na ostalih tekmah in upati, da bomo na koncu na mestih, ki vodijo v Evropo.
Govorili ste, da ne znate reagirati, ko ste v zaostanku. Tokrat ste imeli vse v svojih rokah, podarjen gol za vodstvo. Kaj se je zgodilo po 30. minuti, zakaj takšen mrk? Zakaj tako slabih 60 minut?
Mislim, da nas je naš gol presenetil. Da nas je presenetilo, da smo prvi dosegli zadetek. In da je zaradi tega prišel padec energije. Razlage, zakaj je tako, ne vem. Nimam pojma. Poskušam reševati na različne načine, ampak ko en sam človek v tem smislu rešuje celotno ekipo, tudi njemu počasi energija pojenja. Zdaj je treba zdržati naslednje tekme, poskušati vse tekme dobiti in na koncu videti, kje bomo.
Je v garderobi po teh porazih apatija? Ali je kaj drugega? Si kdo kaj pove, dvigne glas? Kako prenašate igralci te poraze?
Zdaj, ko sem bil v slačilnici, je bilo vse tiho. Če sem preveč nervozen, se toliko poznam, da se umaknem, ker bi drugače dobil par sankcij zaradi reakcije. Tako da bolj pametno nastopam. Zdaj je bilo v garderobi tiho, nihče se ni pogovarjal, glave dol. Tako kot je treba po takšni tekmi.
Kaj pa reakcija med tednom? Kako je videti na treningih?
Jaz in trener poudarjava – na treningu je nekaj povsem drugega. Potem pa pride tekma, pa kot da prvič igramo nogomet. Mislim, ne da prvič nogomet igramo, kot da v glavah ni prave želje. Kot da ni motivacije biti tukaj. In velikokrat smo rekli – komur ni, kdor ne želi biti tukaj, lahko gre. A še nihče ni šel. Tako da očitno jim je za biti tukaj. A tega ne kažejo.
Če bi morali prešteti igralce, koliko je zdaj takšnih, ki jim ni?
Sej sami vidite, komu je in komu ni.
Viole z novo akcijo, v 79. minuti so imele vsega dovolj in v tišini odšle z igrišča. Kako se vas dotaknejo tovrstna sporočila?
Že po tekmi s Primorjem sem jim napisal, da naj se ne zadovoljijo s to zmago. Da želim na naslednji tekmi še nekaj. Ne more ena zmaga proti Primorju vrniti tega, kar si vse zapravil prej. Njihov odziv je meni povsem normalen. Povsem normalen.
Bi moral biti ta odziv drugačen? Spomnimo se uspešnejših časov Maribora, tudi takrat, ko je igral v ligi prvakov, pa so Viole slačile igralce, prišle na trening, podelile tudi kakšno zaušnico, pa ne da odobravamo nasilje.
Tako bom rekel – jaz osebno sem stara šola, mislim, da sem vam s tem odgovoril. Je pa res, da dan danes predvidevam, da bi marsikateri igralec to izkoristil in potem bi klub 'nasrkal'. Tako da pametno od tistih, ki jih nazaj držijo.
