Luka Dončić že vrsto let zbuja izjemno zanimanje slovenske javnosti, zato je ukvarjanje z njim na eni strani pravi blagoslov, na drugi strani pa zahteva še večjo odgovornost, občutek, mero dobrega okusa. Želja po odmevnosti in branosti za vsako ceno človeka hitro odnese, kar se je še toliko bolj pokazalo vsakič, ko pri Luki ni šlo zgolj za njegove dosežke na igrišču ter vpliv znotraj košarke. In se je še najbolj pokazalo v zadnjih nekaj mesecih, ko je moral krmarit med marsičim.
Saj veste, najprej med življenjsko formo na parketu in največjimi življenjskimi izzivi izven njega, za nameček pa se nato v zadnjem obdobju ukvarjati tudi z najbolj neprijetno (sploh zaradi trenutka in okoliščin) poškodbo v karieri. V vsem tem času nikakor nismo bili brezmadežni – težko bi v tem svetu in teh časih tudi bili, verjetno tudi s kakšnim vidikom pričujočega zapisa nismo. Smo pa gotovo uspeli obdržati glavo nad gladino blatne luže in tudi ponuditi tako Sloveniji kot svetu nekaj objav povsem drugačne narave in drugačnih standardov.
Pred mesecem dni je ves svet pisal o našem vprašanju Luki v Los Angelesu in njegovemu odgovoru o tem, da je tako pač življenje in da mu košarka daje mirno zatočišče ter da je tako astronomsko plačano službo treba opravljati ne glede na izzive, okoliščine in omejitve. Pretekli konec tedna pa je taisti svet brez zadržkov povzemal naše zanesljive informacije o Dončićevih aktivnostih in načrtih. Predvsem Američanom je bila ključna informacija, da je Dončić iz Madrida priletel v Ljubljano, da bi se vrnil v Madrid na še eno dozo terapij, po kateri od tam potuje v Los Angeles.
Kako točne so bile te informacije, se je pokazalo celo s tem, da se je s svoje prvotne napovedi, da se Luka v Kalifornijo vrača že danes, na petek moral popraviti veliki, neskončno cenjeni in spoštovani Shams Charania. No, danes pa smo lahko videli, kaj se zgodi, če namesto z odgovornostjo v svet neodgovorno pošlješ nekaj drugega. Sploh ko gre za tako globalno zvezdo, se je pač vedno treba zavedati, da je svet vas in da vsi spremljajo vse ter informacije iščejo povsod.
Samooklicani košarkarski analitik in twitter novinar Iztok Franko je tako dramatično zapisal, da je med snemanjem podcasta za televizijo Arena Sport izvedel, da se je Dončićeva poškodba stegenske mišice med terapijami v Španiji izkazala za hujšo, kot so ocenjevali pregledi in diagnoza v ZDA. Novica, ki so jo košarkarski mediji po Evropi in v ZDA hitro razglasili za bombastično in brutalno (kar bi oboje bila, če bi bila), pa se je seveda začela širiti kot požar. In niso je mogli ustaviti glasovi razuma in pozivov po preverjanju trditve in vira.
Odzivi so bili hitri in udarni, kot bi človek glede na naravo vesti o človeku, čigar vrnitev nestrpno pričakuje ves svet, lahko pričakoval. A kaj, ko je drama iz Slovenije sprožila paniko povsem zastonj. Taisti Franko je namreč kakšno uro zatem objavil, da prva informacija ni bila točna. Kar so dobro obveščeni vedeli že prej, a je bila škoda - in to ogromna - že narejena. In se dela še vedno. Kajti sto resnic ne more popraviti, ko se enkrat začne širiti lažna trditev - to je veljalo že v antiki in še bolj velja danes
To bi lahko vedel človek, ki so mu zaradi klikanja na razne traparije pred kratkim komajda rešili profil na omrežju X - kar ni razveselilo mnogih precej bolj legitimnih ustvarjalcev na družabnih omrežjih, ki mu očitajo številne manipulacije z viri, prodajanjem tujega dela in še česa podobnega. A to ni glavno sporočilo. Glavno sporočilo je, da je delovanje v vesolju največjega slovenskega športnega zvezdnika privilegij, hkrati pa zahteva zavedanje o - kot rečeno - odgovornosti. V razmislek vsem.
