Nekako nam vedno uspe. No, prva oseba množine je vendarle pretirana in predvsem provokativna, kajti trdno verjamemo, da uspe le določenemu delu življa na sončni strani Alp. In da nikakor ni v večini, čeprav zna biti bolj glasen, tudi bolj iznajdljiv pri izpostavljanju in postavljanju, pa tudi bolj udaren in prodoren. Nikoli ni bil v večini, ni v tem trenutku vnovičnega naraščanja nestrpnosti in nikoli ne bo.
Želite kritizirati obisk košarkarjev Los Angeles Lakers v Ljubljani? Izvolite. Če vprašate nas, gre sicer za iskanje dlake v jajcu v dneh neverjetne, celo edinstvene promocije naše čudovite države pred celim svetom. A tako kot je legitimno jajce, je legitimna tudi dlaka in te pravice vam ne misli vzeti nihče. V svobodni - zaenkrat še - državi imate proste roke in prosto pot ter lahko počnete tudi to.
Enako kot lahko poslušate srbsko glasbo. Ali jo zavrtite prijateljem, znancem, gostom. In kot mi ne posegamo v vašo svobodo, ne more biti dovoljeno poseganje kogarkoli drugega v svobodo in pravice slehernega posameznika. Sploh ne na tak način, še najmanj z nestrpnostjo, nacionalističnimi dovtipi, sovražno ihto. To, kdo in v katerem jeziku je Lakersom pel, ne more in ne sme biti razlog za sovražni žolč, ki se je ob novici o srbskih pevkah na ljubljanski zabavi zlil predvsem tam, kjer je najlažje biti zloben in pogumen - na spletu.
Luka nikoli ni skrival, da je tudi srbskega porekla - nasprotno. In še manj, da mu je pri srcu srbska glasba, ki že leta doni v ameriških dvoranah, preden s svojimi norimi predstavami in presežki slavo Slovenije v svet širi neprimerno in nekajkrat bolj, kot je to kadarkoli uspelo in kot bo to kadarkoli uspelo kateremukoli politiku. Rad ima to glasbo in nič, popolnoma nič ne bi bilo narobe, če bi jo imel rad tudi kot nekdo, čigar poreklo je povsem slovensko (če je to sploh mogoče) nekaj generacij nazaj.
To je glasba, ljudje božji. V ZDA mu je najljubša tista v španskem jeziku in se prav tako upravičeno požvižga, če to koga moti. V Evropi mu srce in dušo najbolj ogreje srbska, a tudi hrvaška, bosanska, nemalokrat pa tudi slovenska. Vključno z narodnozabavno - ravno ob obisku Lakersov je ob izbiri mer rockovskimi bobni in našo dobro, staro harmoniko vehementno ter z nasmehom izbral slednjo. Luka je svetovljan, predvsem pa sledi srcu, ne zlobi, predsodkom in butastemu štetju krvnih zrnc.
In če smo že pri tem - glasbeni jezik je univerzalen, tako kot je univerzalen jezik športa. Hudiča, Nika in Domen Prevc bi se morala po logiki slovenske gnojnice z družabnih omrežij ukvarjati s slovenskim športom, ne norveškim. In slovenskega bi si lahko izbral tudi Luka, ne pa da nas dela najbolj ponosne Slovence s športom, katerega domovina je Amerika. Morda bi vsi skupaj morali biti bloški smučarji, da bi bilo vse skupaj dovolj slovensko za nacionalistično klet. Da, tako preprosto in tako neumno je ...
