Če je bila Hrvaška po osamosvojitvi na krilih Dražana Petrovića, Tonija Kukoča in Dina Rađe ena največjih košarkarskih sil na svetu in edina, ki je na olimpijskih igrah v Barceloni kolikor toliko ogrozila ameriški 'dream team' z Michaelom Jordanom na čelu, je stanje trenutno precej drugačno. Na zadnjo člansko kolajno naši južni sosedje čakajo že od leta 1995, v zadnjih letih pa tonejo vse nižje in nižje.
Reprezentanca je kljub kar nekaj igralcem v ligi NBA in evroligi v zadnjem času izginila iz radarja. Izpustila je zadnja dva svetovna prvenstva, zadnje dve olimpijske igre ter celo zadnje evropsko prvenstvo, s čimer je dosegla novo dno. Tudi v mlajših selekcijah pa ni nič drugače, Hrvati v zadnjih letih stagnirajo na robu A divizije, vse pogosteje pa celo v B diviziji, iz katere so se košarkarji do 18 leta starosti celo na domačem prvenstvu neuspešno borili za mesto nazaj med elito. Zato ne čudi, da na Hrvaškem pogledujejo proti Sloveniji v iskanju rešitve iz košarkarske krize. Čeprav tudi na sončni strani Alp stanje v članski izbrani vrsti trenutno še zdaleč ni idealno, pa so uspehi v mladih kategorijah pokazali luč na koncu tunela in obljubljajo zelo svetlo prihodnost slovenske košarke.
Zlati kolajni generacij do 20 let in do 18 let pa so odmevale tudi na Hrvaškem. Tako so pri Sportskih novostih daljši zapis namenili slovenskemu podmladku, ki je po njihovih besedah, pa tudi po uspehih trenutno najboljši v Evropi. "Efekt Dončić je naše sosede pretvoril v najuspešnejšo košarkarsko nacijo v Evopi," so naslovili zapis, v katerem poudarjajo, da je Slovenija do mnogih uspehov v mladinskih selekcijah v zadnjih letih prišla pod vplivom zlatega EuroBasketa leta 2017 ter vzpona Luke Dončića med najboljše košarkarje na svetu.
Hkrati poudarjajo tudi, da pri KZS precej bolje sistematično skrbijo za podmladek kot pri hrvaški košarkarski zvezi ter da so posledično Stefan Joksimović, Mark Padjen, Urban Kroflič, Vit Hrabar, Žak Smrekar, Lukas Bojović, Maks Ciperle in Igor Stjepanović prihodnost slovenske pa tudi evropske košarke.
V zapisu, ki si ga v celoti lahko preberete na tej povezavi, so zapisali, da: "Čeprav tudi bližnja preteklost ni slaba, je prihodnost slovenske košarke videti še svetleje. Ni dvoma, da je bila zlata kolajna iz Istanbula 2017 začetek tega, saj so praktično celo desetletje pred tem, slovenske mlade reprezentance živele na robu divizije A in B, izpadale in se vračale, zdaj pa je 'efekt Dončić' privabil veliko število otrok v košarko, ki je postala največji ekipni šport v državi. In to je tudi edini recept za uspeh, to kar Hrvaški manjka že tri desetletja - članska kolajna."
