Predvsem slednji prevladuje v zapisih srbskih medijev po tem, ko sta se njihova in naša reprezentanca z zmagama proti Španiji in Franciji uvrstili v veliki finale evropskega prvenstva košarkarjev do 20. leta starosti. In pred tem, ko se bosta v njem pomerili to nedeljo ob 19. uri v ljubljanskih Stožicah. No, bilo je in je pri tem tudi veliko neznanja in nepoznavanja, a predvsem gre za tisti odnos, ki ga nikakor ne moremo razumeti in sprejeti. Odnos, ki sebe postavlja v vsa središča, ostale pa dela povsem nepomembne.
Ne gre za objavo v enem mediju. Ne gre za enega človeka, ki se je pač spozabil in napisal Mark Pađen namesto Mark Padjen. Gre za poplavo. Telegraf, Mondo, Meridian Sport, Sportissimo in še in še bi lahko naštevali srbskih medijev, ki so priimek sijajnega mladega slovenskega košarkarja, velikega junaka velike zmage nad Francijo zapisali po svoje. In povsem narobe. Ob tem čutimo, da moramo pohvaliti tiste - recimo srbski Sportklub -, ki so zapisali pravilno, a hvaliti pravilno zapisan priimek se sliši kot absurd.
Padjen je sicer v preteklosti večkrat govoril, da ga ne zmoti, ko so ob gostovanjih po dvoranah po Balkanu njegov priimek napak izgovorili. In ga zagotovo ne bo tudi, ko ga bodo napak izgovorili v Ameriki - ker zagotovo ga kdaj bodo. A ne samo to - kolikor poznamo Marka, ga tudi vsi ti zapisi, ki napovedujejo veliki ljubljanski finale z njegovim napačno zapisanim priimkom, ne zmotijo. Pa bi ga morali. Ravno zaradi vprašanja prej omenjenega odnosa.
V Sloveniji zelo pazimo, da spoštujemo črko ć in da tistem priimke, ki jo vsebujejo, jasno ločimo od tistih s črko č. Prav tako se nam ne more zgoditi, da bi bil Novak Đoković karkoli drugega kot Novak Đoković. Ali kdorkoli drug karkoli drugega od tistega, kar je. Kako težko pa je lahko? Preprosto prepišeš priimek in se ne delaš pametnega, da bi po tvoji vrli oceni to moralo biti drugače oziroma tako, kot si si ti zamislil v svoji glavi.
Mi ne bi imeli nobenega problema, če bi Mark bil Pađen. Kot nimamo problema, ker je Luka seveda Dončić. Toda Padjen ni Pađen. In tu ne gre za srbski 'piši kao što govoriš'. Ker če bi šlo, bi se potrudili slišati, kako govorimo, in takrat bi imeli še razlog več zapisati Padjen. Tu gre - še enkrat - zgolj in samo za odnos. Za nespoštovanje. Za sramotno brezbrižnost, ob kateri bi bilo tako zelo lepo, če bi Padjen pokazal, kdo je Padjen, in če bi Slovenija pokazala, kdo je Slovenija.
