Medtem ko se je njegova ekipa na četrti etapi sprehodila (če lahko pri vožnji s kolesom uporabimo ta izraz), namenoma predala rumeno majico in tudi danes na ravninski etapi ne načrtuje drugega kot čakanje na jutrišnjo prvo pravo gorsko klasiko, še vedno odmeva nekaj vrhuncev tistih bolj zanimivih prvih treh etap. Na njih je slovenski super šampion uspel očarati že z vsem mogočim - od prepuščanja zmage moštvenemu kolegu, do izjemnega lastnega slavja za že 22. etapno zmago na Touru.
No, vsi opazovalci dogajanja ob tem poudarjajo, kako zelo sproščen, nasmejan, srečen in zadovoljen je Slovenec. Pa dostopen, navdušil je že s kar nekaj gestami vključno z ganljivim srečanje z dekletcem po tretji etapi in s poslušanjem glasbe, ki mu jo je pred četrto v živo na uho igrala mlada violinistka. No, v Franciji pa kar ne nehajo poudarjati še enega vidika - namreč kako se je Pogačar odzval, ko so oblasti v zaključku tretje etape pozvale navijače, naj ne prihajajo na cilj ter na ceste v njegovo bližino.
Zaradi gozdnega požara so želeli maksimalno povečati varnost predvsem lokalnega prebivalstva in pustiti dovolj prostora za morebitna posredovanja ob poslabšanju razmer. No, številni priporočil in prošenj niso upoštevali - pa čeprav je gledalcev bilo občutno manj, kot bi jih bilo sicer. Spet drugi pa so seveda izkoristili privilegiran položaj, da so katerega od svojih vendarle spravili dovolj blizu. A ne Tadej, Tadej je tudi v tem pogledu povsem drugačen in je tudi drugače vzgojen.
Vzgojila sta ga pač človeka, ki še danes stojita trdno z nogami na tleh. Kot je razkril Pogačar, bi ga ta dan na cilju morala pričakata starša, a se to ni zgodilo. "Mama mi je pisala, žal je ne bo. Napisala mi je, da se ne bomo videli, saj so postavili določena nova pravila. Seveda je škoda, da me starša nista mogla gledati, toda uveljaviti in upoštevati je treba vse, kar pripomore k večji varnosti," je dejal Tadej in takoj lahko vidite, zakaj je skupaj s svojo družino navdušil čisto vse - od organizatorjev do organov varovanja in oblasti.
